Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z dr. Matjažem Gregoričem smo se odpravili v svet črnih vdov, najstrupenejših pajkov v naši regiji, ki jih v Sloveniji zaenkrat še ni.
V naši regiji so to pajki z najmočnejšim strupom, a so ugrizi redki, v Sloveniji te vrste zaenkrat še ni
Dr. Matjaž Gregorič, evolucijski biolog in arahnolog nas je sprejel v vedenjskem laboratoriju na Raziskovalni postaji Barje, kjer gojijo tudi črne vdove. Letos je bilo znova možno zaslediti nekaj poročil o srečanju s to vrsto ob Jadranski obali, zato smo preverili, katere so njene značilnosti.
Na črnih vdovah preučujejo velikostni spolni dimorfizem, samice so namreč precej večje od samcev (kot zanimivost- pajki so tisti predstavniki, kjer je pri kopenskih živalih ta razlika največja)
Samice črnih vdov so od 10-15-krat težje od samcev. S tem je povezanih tudi kar nekaj ekstremnih spolnih vedenj, kot je recimo spolni kanibalizem, obvezovanje partnerja, genitalna mutilacija, oralni spolni kontakt in podobno.
Črna vdova je zaradi tega dobila tudi svoje ime.
Sicer obstajajo razlike med vrstami, ampak tiste, ki so jih raziskovali na začetku, predvsem v Severni Ameriki, so znane po visoki stopnji spolnega kanibalizma in po tem, da se samec žrtvuje samici.
Črnih vdov je nekaj več kot 20 vrst, razširjenih po vsem svetu. Naša vrsta je dobila ime po svojih trinajstih pikah – L. tredecimguttatus.
Ni vedno tako, da imajo pike po celem telesu, je pa za vse predstavnike rodu značilen rdeč znak, bolj ali manj v obliki peščene ure, ki ga imajo na trebušni strani zadka. Delajo na videz neurejene mreže, običajno pod kamenjem, pod lesenimi ostanki dreves, v habitatih, kjer si lahko v skritem kotičku ustvarijo svojo mrežo in lovijo mimo hodeči plen.
Pri črnih vdovah je evolucija privedla do tega, da imajo zelo močen strup za obrambo. Različne vrste imajo različno močen strup. Vrste, ki se pojavljajo na Mediteranu, naj bi imele sorazmerno močen strup, je povedal dr. Gregorič in dodal, da ni smrtno nevaren za odraslega zdravega človeka.
Če pride do ugriza, vzemite pajka s seboj in pojdite k zdravniku, če sumite, da je to črna vdova.
Pri vsakem ugrizu ne porabijo enake količine strupa, saj je to presnovno energetsko potratno.
Ti pajki so precej mirni in ne gredo iz mreže, razen če jo uničimo ali pa pajka fizično zgrabimo, zato moramo imeti kar smolo, da pride do ugriza.
Na Hrvaškem nihče ne spremlja njihovega števila, nek podatek so seveda poročila ljudi o njihovem pojavljanju, kar pa seveda niso natančne metode.
Kolegi s Hrvaške pravijo, da ko nastopi leto, ko jih je res dosti, se jih najde povsod. Pridejo severno do Umaga in so po vseh klopcah, po postajališčih na avtocestah, pod sedežih na avtobusnih postajah, na robnikih cest, pa kljub temu tudi takrat pride do dveh, treh ugrizov na leto.
V prejšnjih generacijah je bilo ugrizov več.
Predvsem je šlo v dveh desetletjih po drugi svetovni vojni v poročilih o ugrizih za ljudi, ki so takrat še na roke želi in so pri tem po nesreči stisnili pajka, ki je ugriznil.
V Sloveniji jih še ni. Sklepajo, da klima še ni prava, saj so najhladnejši meseci še prehladni zanje, se bo pa najbrž z globalnim segrevanjem tudi to spremenilo, je povedal sogovornik.
Oglejte si tudi video, v katerem mediteranska črna vdova ujame svoj plen:
4474 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z dr. Matjažem Gregoričem smo se odpravili v svet črnih vdov, najstrupenejših pajkov v naši regiji, ki jih v Sloveniji zaenkrat še ni.
V naši regiji so to pajki z najmočnejšim strupom, a so ugrizi redki, v Sloveniji te vrste zaenkrat še ni
Dr. Matjaž Gregorič, evolucijski biolog in arahnolog nas je sprejel v vedenjskem laboratoriju na Raziskovalni postaji Barje, kjer gojijo tudi črne vdove. Letos je bilo znova možno zaslediti nekaj poročil o srečanju s to vrsto ob Jadranski obali, zato smo preverili, katere so njene značilnosti.
Na črnih vdovah preučujejo velikostni spolni dimorfizem, samice so namreč precej večje od samcev (kot zanimivost- pajki so tisti predstavniki, kjer je pri kopenskih živalih ta razlika največja)
Samice črnih vdov so od 10-15-krat težje od samcev. S tem je povezanih tudi kar nekaj ekstremnih spolnih vedenj, kot je recimo spolni kanibalizem, obvezovanje partnerja, genitalna mutilacija, oralni spolni kontakt in podobno.
Črna vdova je zaradi tega dobila tudi svoje ime.
Sicer obstajajo razlike med vrstami, ampak tiste, ki so jih raziskovali na začetku, predvsem v Severni Ameriki, so znane po visoki stopnji spolnega kanibalizma in po tem, da se samec žrtvuje samici.
Črnih vdov je nekaj več kot 20 vrst, razširjenih po vsem svetu. Naša vrsta je dobila ime po svojih trinajstih pikah – L. tredecimguttatus.
Ni vedno tako, da imajo pike po celem telesu, je pa za vse predstavnike rodu značilen rdeč znak, bolj ali manj v obliki peščene ure, ki ga imajo na trebušni strani zadka. Delajo na videz neurejene mreže, običajno pod kamenjem, pod lesenimi ostanki dreves, v habitatih, kjer si lahko v skritem kotičku ustvarijo svojo mrežo in lovijo mimo hodeči plen.
Pri črnih vdovah je evolucija privedla do tega, da imajo zelo močen strup za obrambo. Različne vrste imajo različno močen strup. Vrste, ki se pojavljajo na Mediteranu, naj bi imele sorazmerno močen strup, je povedal dr. Gregorič in dodal, da ni smrtno nevaren za odraslega zdravega človeka.
Če pride do ugriza, vzemite pajka s seboj in pojdite k zdravniku, če sumite, da je to črna vdova.
Pri vsakem ugrizu ne porabijo enake količine strupa, saj je to presnovno energetsko potratno.
Ti pajki so precej mirni in ne gredo iz mreže, razen če jo uničimo ali pa pajka fizično zgrabimo, zato moramo imeti kar smolo, da pride do ugriza.
Na Hrvaškem nihče ne spremlja njihovega števila, nek podatek so seveda poročila ljudi o njihovem pojavljanju, kar pa seveda niso natančne metode.
Kolegi s Hrvaške pravijo, da ko nastopi leto, ko jih je res dosti, se jih najde povsod. Pridejo severno do Umaga in so po vseh klopcah, po postajališčih na avtocestah, pod sedežih na avtobusnih postajah, na robnikih cest, pa kljub temu tudi takrat pride do dveh, treh ugrizov na leto.
V prejšnjih generacijah je bilo ugrizov več.
Predvsem je šlo v dveh desetletjih po drugi svetovni vojni v poročilih o ugrizih za ljudi, ki so takrat še na roke želi in so pri tem po nesreči stisnili pajka, ki je ugriznil.
V Sloveniji jih še ni. Sklepajo, da klima še ni prava, saj so najhladnejši meseci še prehladni zanje, se bo pa najbrž z globalnim segrevanjem tudi to spremenilo, je povedal sogovornik.
Oglejte si tudi video, v katerem mediteranska črna vdova ujame svoj plen:
S projektom 'Srečno, knapi!' so na pobudo lokalne skupnosti začeli v Mestnem muzeju Krško prve korake zaščite senovske rudarske dediščine, ki širši javnosti ni tako znana kot na primer nekaj deset kilometrov oddaljena zasavska. A je rudarstvo značilno tudi za Senovo. Leta 1996 so se po 200-letni tradiciji premogovništva v kraju začela zapiralna dela Rudnika Senovo, dokončno so rudniško jamo zaprli celo desetletje pozneje. Dolgoletna želja po ohranitvi rudarske dediščine kraja se zdaj končno uresničuje, po novem filmu s pričevanji rudarjev bo muzej popisal ohranjeno gradivo in v letu 2025 napovedujejo stalno zbirko.
Pol leta nas loči od volitev (6.-9. maj 2024), ki bodo prinesle novo sestavo Evropskega parlamenta. Edina neposredno voljena evropska ustanova bo po novem imela 15 poslanskih sedežev več, kot jih ima zdaj, torej 720, Sloveniji pripada eno poslansko mesto več, volili bomo torej 9 poslank oziroma poslancev iz Slovenije. Kakšno kampanjo snuje Evropski parlament, o dosedanjih dosežkih in izzivih, ki čakajo Evropsko unijo v prihodnjem mandatu, o poznavanju delovanja Unije med vsakdanjimi ljudmi, nam je med obiskom v Sloveniji pojasnil glavni govorec in generalni direktor za komuniciranje Evropskega parlamenta Jaume Duch. Z njim se je pogovarjal Luka Robida.
Med imena, ki so sinonim za slovensko slikarsko umetnost, gotovo sodijo Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen, zanosni umetniki, občutljivi občudovalci slovenske zemlje, ki so jim pri Cankarjevi založbi namenili monografijo, elitno bibliografsko izdajo z naslovom Mojstri slovenskega impresionizma. Kot pravi umetnostni zgodovinar in profesor slovenščine, upokojeni univerzitetni profesor dr. Milček Komelj, so impresionistične umetnine, ki so se uveljavile v 30. letih 20. stoletja postale pravcate svete podobe in tudi statusni simbol družbene elite. To je bil čas cvetenja slovenske likovne umetnosti, čeprav so bile življenjske razmere za te umetnike tudi takrat slabe.
Ustavitev krčenja gozdov ni pomembna le v luči ohranjanja naših gospodarstev in blaginje, pač pa je nujna za to, da se izognemo ekološkemu kolapsu. To med drugim poudarja Kaja Blumtritt iz organizacije ClientEarth, ena izmed udeleženk posveta o vlogi gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb.
Najbrž redko pomislite na to, da bi popravili star gospodinjski aparat, ki mu je že potekla garancija. Na trgu so že novi, boljši, težko pa je najti serviserja, ki bi to naredil za dostopno ceno. Pri podjetju ZEOS so pripravili zemljevid 200 aktivnih serviserjev, ki so pripravljeni servisirati naše pokvarjene aparate tudi po poteku garancije. Stari aparat v tem primeru odnese v popravilo dobrih 34% lastnikov, za popravilo pa so pripravljeni plačati od petine do tretjine vrednosti novega aparata. Pri Zeosu menijo, da bi bila življenjska doba aparatov precej daljša, če bi imeli uporabniki dovolj znanja za pravilno vzdrževanje in uporabo. Prav tako pa bi se manjših popravil marsikdo lotil tudi sam, če bi imel dostop do razumljivih navodil. Zato so v sklopu njihovega projekta Life, Spodbujamo e-krožno, pripravili obsežna video navodila o vzdrževanju in servisiranju aparatov.
Rezultati mednarodne raziskave PISA 2022 kažejo na upad znanja naših 15-letnikov v matematični, naravoslovni in bralni pismenosti. Upad dosežkov med letoma 2018 in 2022 se je sicer pokazal pri mnogih državah OECD, ki sodelujejo v raziskavi, a v Sloveniji je bil višji kot drugod. Povprečna dosežka iz matematike in naravoslovja se sicer še vedno umeščata nad povprečje držav članic OECD, v bralni pismenosti pa so slovenski mladi slabši od povprečja, s čimer se oddaljujemo od evropskega cilja, da bi imeli manj kot 15 % mladih, ki ne dosegajo osnovne, temeljne ravni bralne pismenosti. Raziskava je pokazala, da je takih v Sloveniji kar četrtina. Kakšni so razlogi za upad pismenosti mladih?
V Sloveniji svoj kratek obisk končuje misijonar in človekoljub Pedro Opeka. Domovino svojih staršev je tokrat obiskal po osmih letih. Navdušili ga niso le ljudje, ampak tudi sneg, ki ga je vnovič videl po petdesetih letih. Pogovor z misijonarjem, ki je bil na petdnevnem obisku zelo zaseden, je posnela Nataša Lang.
Pogovor z basistom Erikom Čeboklijem pred koncertom z Big Bandom RTV Slovenija, ki je posvečen slovitemu basistu Jacu Pastoriusu. Pastorius je bil izredno virtuozen glasbenik, ki je ob svojih avtorskih projektih med drugim sodeloval s kitaristom Patom Matheneyjem in pevko Joni Mitchel, najbolj pa ga verjetno poznamo iz zasedbe Weather Report. Koncert je na sporedu v četrtek, 7. decembra, v Siti teatru v Ljubljani. Solist bo basist Erik Čebokli, orkester pa bo vodil Sigi Feigl.
Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja je pokazala velik upad t.i. državljanske vednosti. Gre za odnos do aktivnega državljanstva, ki se kaže tudi z nameravano udeležbo na volitvah. Raziskavo, ki je edina te vrste na svetu, je koordiniral Pedagoški inštitut. Poslušalke in poslušalci Prvega so v torkovi kontaktni oddaji o tem razmišljali na glas.
Gasilke in gasilci PGD Prevoje letos obeležujejo že 135 let obstoja njihovega gasilskega društva. Leta 1888 je bila namreč na pobudo pisatelja in notarja Janka Kersnika ustanovljena Gasilska četa Brdo. PGD Prevoje je nastalo leta 1948, ko se je gasilska četa Brdo preimenovala v Gasilsko društvo Prevoje. Ostalo je zgodovina, bi lahko rekli, in to je njihov član uspel za svoje diplomsko delo prenesti na čisto pravi film. Najdete ga na spletnem kanalu YouTube, v studiu pa sta se nam pridružila avtor filma Erik Kralj Serša in njegov gasilski tovariš, podpoveljnik društva Tadej Praznik.
Koroško je izmed vseh slovenskih regij poletna ujma najbolj prizadela. Življenje se sicer vrača v ustaljene tirnice, vendar je od stanja, kakršno je bilo pred naravno nesrečo, še vedno daleč. To močno občutijo tudi oskrbnice in oskrbniki gorskih koč, ki so morali s pomočjo pristojnih organov, predvsem pa s svojim delom odpraviti nastalo škodo, da so koče sploh lahko začele delovati. A tukaj se je zataknilo – koče so znova odprte, dostop do njih je zdaj mogoč, obiskovalcev pa ni. Stanje je tako slabo, da poročajo o kar 80% upadu dohodka v nekaterih kočah, ki so zato posledično na pragu zapiranja. Na telefonski zvezi s studiem Prvega je bil Vlado Ovnič, član nadzornega odbora PD Mežica, ki je lastnik dveh znamenitih koč – doma na Peci in koče na Grohotu pod Raduho.
3. decembra obeležujemo mednarodni dan invalidov. Letos smo pod drobnogled vzeli študente s posebnimi potrebami in njihovo doživljanje študentskih let. S kakšnimi izzivi se ti študenti soočajo? Miha Kosi je strokovni sodelavec Društva študentov invalidov Slovenije, dela na področju svetovanja in informiranja študentov s posebnimi potrebami. Tudi sam je slaboviden in je bil pred nekaj leti študent-invalid. Ajda je študentka Politologije na 2. stopnji Fakultete za družbene vede. Pravi, da se je za študij Politologije odločila, ko se je udeležila prvih protestov za podnebno pravičnost. Je pa prvi predpogoj, da se je za ta študij odločila, to, da je fakulteta fizično dostopna.
Ob dnevu odprtih vrat slovenske kulture, na rojstni dan najpomembnejšega slovenskega pesnika Franceta Prešerna ter ob svetnem dnevu invalidov in ljudi s posebnimi potrebami, so pri Zvezi Sožitje izdali prav posebno zbirko knjig v lahkem branju, posvečeno življenju in delu največjega slovenskega pesnika. Zbirka knjig bralcu omogoča enostaven in dostopen vpogled v bogato življenje Franceta Prešerna ter njegovo izjemno literarno dediščino. Predstavila jo je Vlasta Stupar iz Zveze Sožitje.
Mednarodni dan invalidov tokrat zaznamujejo neurejena sistema dolgotrajne oskrbe in osebne asistence, skoraj 4 tisoč oseb z oviro, ki nimajo volilne pravice, premalo vključujoče šole in nedefiniran proces deinstitucionalizacije. V Sloveniji z invalidnostjo živi 170 tisoč ljudi, ki od vlade pričakujejo več dialoga, ki bi prinesel spremembe v smeri samostojnejšega življenja oseb z oviro. Foto: Pixabay
V zadnjih dneh je naš zavod preplavil strah, ki ga je povzročil sklep Sveta RTV o izračunih stroškov glede na morebitno ukinitev nekaterih delov našega zavoda. Ob regionalnih centrih in glasbeni produkciji, se pravi ob obeh orkestrih in zborih, sta na seznamu tudi Mediateka in Založba ZKP. Mediateka in Založba ZKP sta službi, ki delujeta znotraj javnega zavoda RTV in ustvarjata narodov spomin. Mediateka je digitalni arhiv RTV in Založba ZKP ljudem prinaša izdaje na zvočnih nosilcih, številne zvočne albume glasbe različnih zvrsti, tudi zvočne knjige, filme, risanke, glasbo za otroke. Mediateka shranjuje naš program, Založba ga s tehtno uredniško presojo prinaša javnosti v naročje. Pomen in vlogo obeh služb za našo družbo predstavljata vodja Mediateke Bojan Kosi in strokovni svetovalec pri Založbi ZKP Gašper Salobir.
Ob današnjem svetovnem dnevu boja proti aidsu strokovnjaki opozarjajo, da še vedno odkrijejo preveč oseb z napredovano okužbo. V Sloveniji je stopnja okužb s HIV nizka, v Sloveniji živi okoli 900 oseb s to okužbo, od katerih pa ena desetina ne ve, da je okužena. Razloga za to sta predvsem slaba informiranost in stigma. Unicef sicer poudarja, da največje breme svetovne epidemije nosijo najstnice z 98 tisoč novimi okužbami v lanskem letu, razloga za to sta spolna neenakost in nedostopnost do testiranj ter zdravljenja. Foto: Pixabay
Svet RTV Slovenija je nedavno zaradi nezavidljivega finančnega položaja naše medijske hiše naložil Upravi, naj pripravi izračune finančnih in kadrovskih učinkov morebitnih ukinitev regionalnih centrov ter med drugim tudi Glasbene produkcije. Stroka opozarja, da bi bila ukinitev ansamblov ter zborov RTV nepopravljiva škoda. V studiu smo gostili vodjo Glasbene produkcije, Majo Kojc ter spregovorili o samem delovanju zasedb Glasbene produkcije ter njihovem vplivu na širši slovenski kulturni prostor.
V minulih tednih in mesecih se je krepil vtis, da sta vlada in gospodarstvo neprestano na nasprotnih bregovih, da sta bolj nasprotnika kot partnerja pri graditvi države blaginje. Se bo to po sinočnjem Vrhu slovenskega gospodarstva spremenilo? Gospodarstveniki so predsedniku vlade, ministrom in nekaterim nekdanjim premierjem predstavili svoje zahteve, Robert Golob pa je obljubil obnovitev dialoga in srečanja na mesečni ravni, med prvimi temami pa izpostavil debirokratizacijo in davčno reformo. Povzemamo ključna sporočila in obljube.
29. novembra leta 1953 se je v Beltincih rodil Vlado Kreslin. Odraščal je ob zvokih domačih prekmurskih band, medtem ko je iz tujine k nam zanašalo rokenrol. Ta ga je kmalu povsem prevzel in za vedno ostal njegov način glasbenega izražanja, skozi leta pa mu je dodal svoj lasten kantavtorski pečat. Kreslinove pesmi so danes nepogrešljiv del sodobne slovenske popularne glasbe, poslušajo jih ljudje vseh starosti, Vlado pa kljub letom še vedno aktivno koncertira in ustvarja. Ob njegovem sedemdesetem rojstnem dnevu mu voščimo tudi na Prvem.
Kadrov v šolstvu bo v prihodnje primanjkovalo še bolj kot zdaj. Vpis na pedagoške smeri se ne povečuje, ob upokojitvah se vse več zaposlenih zaposluje tudi drugje. Rešitve išče tudi delovna skupina, ki pripravlja Nacionalni program vzgoje in izobraževanja.
Neveljaven email naslov