Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na TV SLO 1 prihaja ena najodmevnejših nadaljevank zadnjih let, večkrat nagrajena ameriška serija Deklina zgodba, posneta po knjižni predlogi Margaret Atwood iz leta 1985.
Foto: //htpps://wikimedia.org
Najbolj odmevna televizijska serija preteklih let prihaja na TV Slovenija
Ena najodmevnejših nadaljevank zadnjih let, večkrat nagrajena ameriška serija Deklina zgodba, posneta po knjižni predlogi Margaret Atwood iz leta 1985, je z novo adaptacijo ujela določen zgodovinski trenutek ali duha časa, poudarja filozofinja in publicistka dr. Jela Krečič. Zgodba govori o času v nedoločni prihodnosti, ko je svet pretresla ekološka katastrofa in dodobra zmanjšala rodnost ljudi. Odvija se v državi Gilead, nekakšni naslednici ZDA, kjer vlada desna diktatura, ki jo vodijo moški in kjer so ženske zasužnjene.
Bistvo tega režima je, da ima zelo definirano hierarhijo, znotraj katere so ženske ponižana, tlačena stranka. V tem sistemu obstaja institucija dekel, ki so kot polsužnje namenjene zgolj reprodukciji.
Kot poudarja urednik in publicist dr. Aljoša Harlamov, Deklina zgodba slovi po tem, da so bile vse represivne metode, ki so v njej opisane, že nekje uporabljene. Vzete so iz resničnih zgodovinskih kontekstov in sestavljene sicer v fikcijo, ki pa je hkrati sodobna alegorija današnjega časa.
Margaret Atwood je vso to protiutopijo zgradila na realnih dejstvih. Imamo Ceaușescov režim v Romuniji, ki si je prizadeval dvigniti plodnost žensk in je odločno prepovedal splav. Ženske so preganjali, prav tako tudi zdravnike, ki so izvajali splav. Potem imamo v Argentini 500 otrok, ki so nenadoma izginili in so jih potem elitne vojaške hunte vzgajale kot svoje. Margaret Atwood je vse te elemente povezala v neko protiutopijo, ki se vrača nazaj v preteklost, v puritanstvo 17. stoletja, ki ga je avtorica tudi zgodovinsko preučevala.
Kot še pojasnjuje dr. Aljoša Harlamov, je zanimivo vedeti, da so leta 1985, ko je knjiga izšla, številni kritiki avtorici Margaret Atwood očitali, da pripoved ni realna. Zdelo se jim je, da je ta novi patriarhat, ki se obrne nazaj k puritancem, preveč za lase privlečen. Danes pa je zaradi družbene situacije pogled na knjigo in serijo precej drugačen.
Serija Deklina zgodba, ki jutri zvečer prihaja tudi na naše male zaslone, je postala povsod po svetu izjemna uspešnica. V Združenih državah Amerike se je prejšnji mesec končala že druga sezona, obeta pa se tudi snemanje tretje sezone. Serija je izšla v obdobju inavguracije Donalada Trumpa in kot meni dr. Jela Krečič, je serija sovpadla z nekim močnim resentimentom v ZDA, z delom prebivalstva, ki je izjemno kritičen do novega predsednika in njegove volilne baze, ki se umešča k religijski desnici in ki do določene mere goji vrednote, ki jih srečamo v Deklini zgodbi.
Serija Deklina zgodba je sicer ekstremna različica desnega populizma, pa vendar so mnogi v seriji prepoznali aluzije na Trumpovo vladavino.
Po drugi strani, tako še dr. Jela Krečič, pa se je serija sijajno ujela tudi z globalnim političnim gibanjem Me too, ki je ob aferi Weinstein vzniknilo lansko jesen. Kot poročajo tudi mediji, ženske na različnih koncih sveta, v znamenitih kostumih dekel, ki jih v seriji nosijo igralke, opozarjajo na neenakost spolov in kratenje človekovih pravic. Rdečo-belo opravo so si tako nadele aktivistke za pravico do splava na Irskem in severnem Irskem, v Argentini ter v Združenih državah Amerike, v znamenje nasprotovanja politikam ameriškega predsednika Donalda Trumpa pa so si ga nadele tudi protestnice ob Trumpovem julijskem obisku v Londonu.
4474 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na TV SLO 1 prihaja ena najodmevnejših nadaljevank zadnjih let, večkrat nagrajena ameriška serija Deklina zgodba, posneta po knjižni predlogi Margaret Atwood iz leta 1985.
Foto: //htpps://wikimedia.org
Najbolj odmevna televizijska serija preteklih let prihaja na TV Slovenija
Ena najodmevnejših nadaljevank zadnjih let, večkrat nagrajena ameriška serija Deklina zgodba, posneta po knjižni predlogi Margaret Atwood iz leta 1985, je z novo adaptacijo ujela določen zgodovinski trenutek ali duha časa, poudarja filozofinja in publicistka dr. Jela Krečič. Zgodba govori o času v nedoločni prihodnosti, ko je svet pretresla ekološka katastrofa in dodobra zmanjšala rodnost ljudi. Odvija se v državi Gilead, nekakšni naslednici ZDA, kjer vlada desna diktatura, ki jo vodijo moški in kjer so ženske zasužnjene.
Bistvo tega režima je, da ima zelo definirano hierarhijo, znotraj katere so ženske ponižana, tlačena stranka. V tem sistemu obstaja institucija dekel, ki so kot polsužnje namenjene zgolj reprodukciji.
Kot poudarja urednik in publicist dr. Aljoša Harlamov, Deklina zgodba slovi po tem, da so bile vse represivne metode, ki so v njej opisane, že nekje uporabljene. Vzete so iz resničnih zgodovinskih kontekstov in sestavljene sicer v fikcijo, ki pa je hkrati sodobna alegorija današnjega časa.
Margaret Atwood je vso to protiutopijo zgradila na realnih dejstvih. Imamo Ceaușescov režim v Romuniji, ki si je prizadeval dvigniti plodnost žensk in je odločno prepovedal splav. Ženske so preganjali, prav tako tudi zdravnike, ki so izvajali splav. Potem imamo v Argentini 500 otrok, ki so nenadoma izginili in so jih potem elitne vojaške hunte vzgajale kot svoje. Margaret Atwood je vse te elemente povezala v neko protiutopijo, ki se vrača nazaj v preteklost, v puritanstvo 17. stoletja, ki ga je avtorica tudi zgodovinsko preučevala.
Kot še pojasnjuje dr. Aljoša Harlamov, je zanimivo vedeti, da so leta 1985, ko je knjiga izšla, številni kritiki avtorici Margaret Atwood očitali, da pripoved ni realna. Zdelo se jim je, da je ta novi patriarhat, ki se obrne nazaj k puritancem, preveč za lase privlečen. Danes pa je zaradi družbene situacije pogled na knjigo in serijo precej drugačen.
Serija Deklina zgodba, ki jutri zvečer prihaja tudi na naše male zaslone, je postala povsod po svetu izjemna uspešnica. V Združenih državah Amerike se je prejšnji mesec končala že druga sezona, obeta pa se tudi snemanje tretje sezone. Serija je izšla v obdobju inavguracije Donalada Trumpa in kot meni dr. Jela Krečič, je serija sovpadla z nekim močnim resentimentom v ZDA, z delom prebivalstva, ki je izjemno kritičen do novega predsednika in njegove volilne baze, ki se umešča k religijski desnici in ki do določene mere goji vrednote, ki jih srečamo v Deklini zgodbi.
Serija Deklina zgodba je sicer ekstremna različica desnega populizma, pa vendar so mnogi v seriji prepoznali aluzije na Trumpovo vladavino.
Po drugi strani, tako še dr. Jela Krečič, pa se je serija sijajno ujela tudi z globalnim političnim gibanjem Me too, ki je ob aferi Weinstein vzniknilo lansko jesen. Kot poročajo tudi mediji, ženske na različnih koncih sveta, v znamenitih kostumih dekel, ki jih v seriji nosijo igralke, opozarjajo na neenakost spolov in kratenje človekovih pravic. Rdečo-belo opravo so si tako nadele aktivistke za pravico do splava na Irskem in severnem Irskem, v Argentini ter v Združenih državah Amerike, v znamenje nasprotovanja politikam ameriškega predsednika Donalda Trumpa pa so si ga nadele tudi protestnice ob Trumpovem julijskem obisku v Londonu.
Raoul Wijsma, je s Slovenijo povezan že od mladih nog; te dni na turneji po celotni Sloveniji predstavlja prav poseben projekt z naslovom The Waterman, oz. Povodni mož, katerega je navdihnil mit prvič izpričan v delu Janeza Vajkarda Valvasorja, Slava vojvodine Kranjske in kasneje ustvarjene balade našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
Izšel je najnovejši projekt vsestranskega glasbenika Žige Murka, album Your Love, ki predstavlja prelomnico v njegovem ustvarjanju. Žigova glasbena pot se je sicer začela z izobraževanjem v klasični glasbi, ko je študiral klavir in pozavno, in se nadaljevala na Jazzovskem konservatoriju v Rotterdamu. Med študijem in po vrnitvi v Slovenijo je nastopal na številnih prizoriščih, tako doma kot po Evropi. V zadnjih desetih letih se je uveljavil kot eden vodilnih producentov elektronske glasbe v Sloveniji, saj je izdal več kot 30 albumov in nastopal na uglednih festivalih po Evropi, Sloveniji in Ameriki. Na albumu Your Love pa se Žiga Murko prvič predstavlja kot pevec in avtor.
Na Brdu pri Kranju je pred začetkom novega šolskega leta potekala že tradicionalna konferenca ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov. Srečanja, ki ga je pripravil Zavod za šolstvo, se je udeležilo veliko število ravnateljic in ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije. Osrednja tema konference so bile spremembe, ki jih bodo v prihajajočem šolskem letu izvajale šole, ter prenova učnih načrtov. Nove učne načrte bodo po napovedih zavoda za šolstvo začeli uvajati leta 2026.
V teh dneh se je v Kairu zbralo več kot 2000 skavtov iz 176 držav in sicer se povezujejo in izmenjujejo mnenja na 43. svetovni skavtski konferenci. Dogodek je osredotočen na proslavljanje dosežkov skavtskega gibanja, ki je doseglo rekordnih 57 milijonov članov, in na sprejetje vizionarske poti za prihodnje desetletje. Konferenca obravnava pomembne teme kot so mir, trajnost, vodenje mladih in človekove pravice. Med ključnimi govorniki so tudi predstavniki Združenih narodov. Slovenske barve zastopajo 4 člani Zveze tabornikov Slovenije: ROK PANDEL, načelnik ZTS, URBAN LEČNIK SPAIĆ, pomočnik za mreženje in partnerstva pri ZTS, JASNA VINDER, starešina ZTS in JANEZ JANI MAJES, načelnik za mednarodno dejavnost pri ZTS.
Razmere v zdravstvu so slabe, dostop do izbranega osebnega zdravnika pa vse težji. Šele ko pride do zdravstvenih težav, se ljudje zavedamo, kako pomembno je dobiti ustrezno zdravniško oskrbo in diagnozo, na podlagi katere bo zdravljenje učinkovito. Kako do izbranega osebnega zdravnika oz. zdravnice v krajih, kjer jih sploh ni na voljo, sta se Lucija Vidergar in Julija Kandare pozanimali pri Ani Vodičar na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pri doktorici Mirjani Jovanović v ZD Ljubljana.
Letos mineva 60 let od ustanovitve Botaničnega rezervata na Snežniku. Območje nad 1400 metrov nadmorske višine so leta 1964 zavarovali zaradi izjemne raznovrstnosti in redkosti flore ter tako prepovedali trganje in izkopavanje rastlin. Prepovedane so tudi paša, sečnja in košnja. Na tej kraški planoti med več kot 50 zavarovanimi rastlinami raste tudi Dinarska smiljka, ki je trenutno najbolj ogrožena rastlina pri nas. O pomenu snežniškega botaničnega rezervata se je Julija Kandare pogovarjala z dr. Boštjanom Surino, izrednim profesorjem za botaniko na Univerzi na Primorskem. Da je posegov v zavarovano območje z leti manj, pa ji je povedal Darko Štemberger, oskrbnik koče Draga Karolina na Snežniku.
V Rijadu, glavnem mestu Savdske Arabije, je pred kratkim potekala 56. Mednarodna kemijska olimpijada. Olimpijade so se pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT) udeležili tudi slovenski dijaki. In bili zelo uspešni: v hudi konkurenci 333 mladih kemikov iz 87 držav so si priborili štiri bronaste medalje, in sicer: Matej Nastran (Gimnazija Škofja Loka), Filip Zver (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer), Luka Gašperlin (Gimnazija Škofja Loka) in Gabriel Žnidaršič (Gimnazija Vič).
V Chicago se je mesec dni po konvenciji republikancev, kjer so potrdili Donalda Trumpa za predsedniškega kandidata, včeraj začela še konvencija demokratov, na kateri bodo v boj za položaj predsednika ZDA tudi uradno poslali Kamalo Harris. Komentira naš dopisnik Andrej Stopar.
Devetnajstega avgusta obeležujemo mednarodni dan humanitarnih organizacij. Lucija Vidergar je ob tej priložnosti obiskala tako Zvezo prijateljev mladine Slovenije kot tudi Slovensko Karitas, ter preverila, kako poteka zbiranje šolskih potrebščin za otroke iz socialno ogroženih družin. Na obeh organizacijah poudarjajo, da so stiske velike, pomoč pa vedno dobrodošla. Predvsem si prizadevajo za to, da otroke v šoli ne bi spremljala stigma in sram, ampak bi se počutili enakovredne svojim sošolcem.
Turistična slika na Hrvaškem je glede nočitev podobna kot v minulih letih, pozna pa se upad zlasti nemških turistov, tudi tistih petičnih. Tipičen nemški turist ne mara nenadnih in občutnih podražitev, ki si jih marsikje privoščijo naši južni sosedje, zato se odloča za cenejše destinacije v Španiji, Turčiji, Italiji in Franciji. Med državami, za katere se za dopust odločajo Nemci, je Hrvaška zdrsnila na šele deveto mesto.
V prihodnjih minutah se selimo na Ptujsko goro v baziliko Marije zavetnice s plaščem, ki je ob današnjem Velikem šmarnu cilj popotovanja več tisoč romarjev. Na Ptujski gori jih letno naštejejo več deset tisoč, največ pa prav na današnji praznik Marijinega vnebovzetja. Številni so v baziliki dočakali sončni vzhod, procesije z lučkami in petja Marijinih pesmi pa se je na praznični predvečer udeležilo več kot 700 vernikov. Radijsko razglednico je s Ptujske gore poslala Sara Zmrzlak.
Romi v Prekmurju so v večini rimokatoliki, zato nekateri današnji dan preživijo še posebej praznično. Med 215 hišami na Pušči skoraj ni hiše, ki zunaj ne bi imela bodisi podobe Marije bodisi rožnega venca. Kako verni so Romi v Prekmurju in zakaj častijo prav Marijo?
Na Fužinskem gradu že od leta 1972 deluje Arhitekturni muzej Ljubljana, zadnjih 14 let poznan kot Muzej za arhitekturo in oblikovanje – MAO. V zbirkah muzeja hranijo bogato dediščino arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. in 21. stoletja. O širokem naboru tem in področij, ki jih pokriva muzej, govori tudi razstava »Grad – Koncepti, predmeti, prostori«, ki pa se ne osredotoča le na zgodovino Gradu Fužine, ampak na domiseln način predstavlja preteklo dogajanje zadnjih petih stoletij na tem področju ter med njih vpleta tudi elemente sodobnosti. Razstavo je obiskala Lucija Vidergar. Bere Darja Pograjc.
V Katoliški cerkvi obhajajo slovesni praznik Marijino vnebovzetje, ki je pri slovenskih vernicah in vernikih zelo priljubljen. Številni se na ta dan odpravijo v Marijina svetišča k svečanim bogoslužjem, s tem praznikom pa je povezana tudi tradicija blagoslavljanja zelišč. O prazniku in romanjih premišljujeo: direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt; rektor bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, pater. dr. Robert Bahčič in pater Toni Brinjovc, župnik, predstojnik in rektor bazilike Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori.
Visoke temperature, pomanjkanje padavin in močni vetrovi so najpogostejši naravni vzroki gozdnega požara, zlasti v poletnih mesecih. Dosedanje izkušnje kažejo, da je glavni krivec za tovrstno naravno nesrečo v 80 odstotkih še vedno človek, ki z uporabo tehničnih naprav velikokrat ravna nepremišljeno in se ne zaveda kasnejših posledic. Kako bi ukrepali v primeru požara v neposredni bližini, je Julija Kandare spraševala mimoidoče po ljubjanskih ulicah, odgovore o škodljivih vplivih požara na naše zdravje, pa je poiskala pri docentki doktorici Neni Kopčavar Guček iz ZD Ljubljana. foto: Pexels
V Evropi je težava pomanjkanje zdravil, v Sloveniji že dalj časa hudo primanjkuje zdravila z učinkovino semaglutid v obliki injekcij, ozempic, ki ga potrebujejo sladkorni bolniki, pomaga pa tudi pri hujšanju. Občasno primanjkuje tudi drugih, predvsem starejših, cenejših zdravil. Farmacevtske družbe se namreč vse bolj osredotočajo na draga biološka zdravila, kar pa povečuje finančno breme držav. Letos bomo pri nas za zdravila dali že skoraj milijardo evrov. Narašča tudi njihova poraba, vse več je predpisovanja, na drugi strani pa smo lani zavrgli že skoraj 80 ton zdravil. Danes še lahko dobi zdravilo vsak bolnik, kako pa bo jutri? Helena Lovinčič se je o vsem tem pogovarjala z Jurijem Furstom iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Od 14. in 24. avgusta bo v Kranju mednarodni glasbeni festival Jazz Kamp Kranj, ki ga od leta 2004 prirejata Kranjčana, brata Primož in Gregor Grašič. V dvanajstih koncertnih večerih bodo na Pungertu nastopili številni domači in tuji jazzovski glasbeniki; vrhunec festivala bo v soboto, 24. avgusta, na gradu Khislstein z nastopom Big Banda RTV Slovenija z gosti. Več o festivalskem programu je v prispevku Tine Žun povedal Primož Grašič.
13. avgust je mednarodni dan levičarjev, torej ljudi, ki so spretnejši z levico. Teh je na svetu približno 10 odstotkov. In čeprav se danes v šolah ne zahteva, da otroci pišejo samo z desnico, ni bilo vedno tako. Zakaj je nekoč veljalo, da je levica nezaželena, je ob mednarodnem dnevu levičarjev preverila Lana Furlan.
Nocojšnja noč bo za vse ljubitelje astronomije prav posebna. Od poznega večera do zgodnjih jutranjih ur bodo nebo osvetljevali Perzeidi. Z višine 100 kilometrov bodo na Zemljo padali s hitrostjo približno 60 kilometrov na sekundo. Naketere vsako leto znova navdušujejo. O meteorskem dežju se je Julija Kandare pogovarjala z nekdanjim profesorjem fizike na Ljubljanski gimnaziji Jožeta Plečnika in amaterskim astronomom Borisom Khamom, naključne mimoidoče na ljubljanskih ulicah pa je vprašala, ali sploh vedo, za kakšen astronomski pojav gre.
Po podatkih Planinske zveze Slovenije lahko razberemo, da naše planine letno obišče približno več kot milijon in pol planincev ali turistov. Pri nas predvsem v času poletnih počitnic še posebej pridejo do izraza obiski vršacev, tudi tistih najvišjih. Po podatkih Triglavskega narodnega parka se delež tistih, ki so obiskali vrh Triglava, giblje okoli 25 % celotne populacije. Je pravi Slovenec le tisti, ki se je že povzpel na Triglav? Svoje mnenje o tem nam je zaupal gorski vodnik Rok Zalokar. Foto: Stane Klemenc/Bobo
Neveljaven email naslov