Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Evropski mladinski parlament Slovenije

22.08.2018

V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V Ljubljani se je v organizaciji slovenskega EMP zbralo 170 mladih iz 27 držav.

170 mladih iz 27 držav je v Ljubljani debatiralo o evropskih temah, iskalo rešitve in sprejelo tudi resolucije

V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V naši prestolnici je minule dni potekala 4. nacionalna seja slovenske podružnice evropskega mladinskega parlamenta, ki pa so se je udeležili tudi mladi iz 26 drugih evropskih držav. Projekt je simulacija Evropskega parlamenta, ki mladim ponuja velike možnosti za neformalno učenje. Dogodke organizirajo sami, zato poglabljajo svoje organizacijske in jezikovne spretnosti ter širijo svoj krog poznanstev, mladi pa se dobro spoznajo tudi s številnimi temami, o katerih razpravljajo evropski poslanci v Bruslju, in tudi s postopki sprejemanja odločitev in resolucij.

Po besedah Jaše Levstika iz Evropskega mladinskega parlamenta Slovenija se je v Ljubljani zbralo 170 mladih iz 27 držav, razdeljeni so bili v 14 komitejev (takih, ki jih najdemo tudi v pravem Evropskem parlamentu), vsak izmed njih se je ukvarjal s svojo temo. Te so bile zelo različne in zelo aktualne – od zunanjih odnosov Evropske unije, kmetijstva, pesticidov, regionalnega razvoja do zakonodaje s področja interneta.

“V zadnjih šestih dneh so delegati s pomočjo bolj izkušenih vrstnikov debatirali o teh temah – sprva v komitejih, zadnja dva dni pa so se zbrali na generalni skupščini, kjer vsak komite predstavi svojo resolucijo – torej probleme, ki so jih našli, in rešitve za te probleme, kot so si jih zamislili. Tako dajo priložnost vsem drugim, da, kot radi rečemo v žargonu, napadejo te resolucije, povedo, kaj se jim zdi v redu, kaj ne, kaj bi dodali … Na koncu mladi glasujejo, knjiga resolucij pa je glavni izdelek seje.”

Čeprav do evropskih poslancev pridejo le mnenja mladih, zbranih na mednarodnih sejah Evropskega mladinskega parlamenta, ne pa tudi na manjših srečanjih, kot je bilo ljubljansko, so tovrstni dogodki po mnenju slovenskega udeleženca Jakoba Mišiča Jančarja odlična priložnost za to, da “čas preživiš res kakovostno,” še posebej če si človek, ki ga zanima, kaj se dogaja v svetu.

Taka je tudi Valižanka Ffion McNamee, ki z obžalovanjem gleda na to, da po brexitu ne bo mogla več sodelovati v Evropskem mladinskem parlamentu (čeprav še vedno upa na drugačen razplet). Pravi, da je dobro, da so stvari predebatirane in zapisane. Šele tako sploh obstaja možnost, da jih kdo prebere. Z njo smo se pogovarjali ravno, ko se je iz velike dvorane Fakultete za matematiko in fiziko slišal bučen aplavz.

“Glasovali so o predzadnji, torej 13. debati in mislim, da je bila ravnokar sprejeta resolucija o varovanju živali. Ta vključuje zaščito živali v kozmetični in farmacevtski industriji, kjer je veliko testiranja na živalih, in zagotavljanje enakih standardov po vsej Evropski uniji o tem, kaj je etično in kaj ni. Sama sem bila sicer v komiteju za regionalni razvoj, govorili pa smo o gentrifikaciji. Nihče ne podpira takšnega urejanja okolišev, v katerem revne ljudi vržejo na cesto ali preselijo, in potem zgradijo tam mondeno četrt. Smo pa imeli mladi različna mnenja o tem, kako se s tem spopasti. 4 ure smo debatirali, res je to zahteven proces, na koncu pa smo sprejeli odločitev, da se moramo zadeve lotiti iz treh smeri: socialne, politične in ekonomske. Vse politične opcije se morajo spopasti s problemom gentrifikacije, na ekonomskem nivoju smo predlagali obdavčitve in uravnavanje cen nepremičnin in zemljišč, na socialnem pa, da je na voljo dovolj dostopnih stanovanjskih programov, tako da imajo revni ljudje, ki jih izselijo, kam iti.”

Na nacionalni seji so slovenski delegati izbrali tudi ekipo, ki se bo udeležila mednarodnega srečanja Evropskega mladinskega parlamenta oktobra v Rotterdamu.


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Evropski mladinski parlament Slovenije

22.08.2018

V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V Ljubljani se je v organizaciji slovenskega EMP zbralo 170 mladih iz 27 držav.

170 mladih iz 27 držav je v Ljubljani debatiralo o evropskih temah, iskalo rešitve in sprejelo tudi resolucije

V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V naši prestolnici je minule dni potekala 4. nacionalna seja slovenske podružnice evropskega mladinskega parlamenta, ki pa so se je udeležili tudi mladi iz 26 drugih evropskih držav. Projekt je simulacija Evropskega parlamenta, ki mladim ponuja velike možnosti za neformalno učenje. Dogodke organizirajo sami, zato poglabljajo svoje organizacijske in jezikovne spretnosti ter širijo svoj krog poznanstev, mladi pa se dobro spoznajo tudi s številnimi temami, o katerih razpravljajo evropski poslanci v Bruslju, in tudi s postopki sprejemanja odločitev in resolucij.

Po besedah Jaše Levstika iz Evropskega mladinskega parlamenta Slovenija se je v Ljubljani zbralo 170 mladih iz 27 držav, razdeljeni so bili v 14 komitejev (takih, ki jih najdemo tudi v pravem Evropskem parlamentu), vsak izmed njih se je ukvarjal s svojo temo. Te so bile zelo različne in zelo aktualne – od zunanjih odnosov Evropske unije, kmetijstva, pesticidov, regionalnega razvoja do zakonodaje s področja interneta.

“V zadnjih šestih dneh so delegati s pomočjo bolj izkušenih vrstnikov debatirali o teh temah – sprva v komitejih, zadnja dva dni pa so se zbrali na generalni skupščini, kjer vsak komite predstavi svojo resolucijo – torej probleme, ki so jih našli, in rešitve za te probleme, kot so si jih zamislili. Tako dajo priložnost vsem drugim, da, kot radi rečemo v žargonu, napadejo te resolucije, povedo, kaj se jim zdi v redu, kaj ne, kaj bi dodali … Na koncu mladi glasujejo, knjiga resolucij pa je glavni izdelek seje.”

Čeprav do evropskih poslancev pridejo le mnenja mladih, zbranih na mednarodnih sejah Evropskega mladinskega parlamenta, ne pa tudi na manjših srečanjih, kot je bilo ljubljansko, so tovrstni dogodki po mnenju slovenskega udeleženca Jakoba Mišiča Jančarja odlična priložnost za to, da “čas preživiš res kakovostno,” še posebej če si človek, ki ga zanima, kaj se dogaja v svetu.

Taka je tudi Valižanka Ffion McNamee, ki z obžalovanjem gleda na to, da po brexitu ne bo mogla več sodelovati v Evropskem mladinskem parlamentu (čeprav še vedno upa na drugačen razplet). Pravi, da je dobro, da so stvari predebatirane in zapisane. Šele tako sploh obstaja možnost, da jih kdo prebere. Z njo smo se pogovarjali ravno, ko se je iz velike dvorane Fakultete za matematiko in fiziko slišal bučen aplavz.

“Glasovali so o predzadnji, torej 13. debati in mislim, da je bila ravnokar sprejeta resolucija o varovanju živali. Ta vključuje zaščito živali v kozmetični in farmacevtski industriji, kjer je veliko testiranja na živalih, in zagotavljanje enakih standardov po vsej Evropski uniji o tem, kaj je etično in kaj ni. Sama sem bila sicer v komiteju za regionalni razvoj, govorili pa smo o gentrifikaciji. Nihče ne podpira takšnega urejanja okolišev, v katerem revne ljudi vržejo na cesto ali preselijo, in potem zgradijo tam mondeno četrt. Smo pa imeli mladi različna mnenja o tem, kako se s tem spopasti. 4 ure smo debatirali, res je to zahteven proces, na koncu pa smo sprejeli odločitev, da se moramo zadeve lotiti iz treh smeri: socialne, politične in ekonomske. Vse politične opcije se morajo spopasti s problemom gentrifikacije, na ekonomskem nivoju smo predlagali obdavčitve in uravnavanje cen nepremičnin in zemljišč, na socialnem pa, da je na voljo dovolj dostopnih stanovanjskih programov, tako da imajo revni ljudje, ki jih izselijo, kam iti.”

Na nacionalni seji so slovenski delegati izbrali tudi ekipo, ki se bo udeležila mednarodnega srečanja Evropskega mladinskega parlamenta oktobra v Rotterdamu.


02.08.2019

Sodstvo odpravilo zaostanke, zdaj v ospredju izboljšanje kakovosti

Zdaj, ko sodni zaostanki niso več sistemski problem slovenskega sodstva so se na sodiščih osredotočili na kakovost. Med drugim tudi s posebnim projektom Izboljšanje kakovosti sodstva. Namenjen je sodnikom in sodnemu osebju, pa tudi strankam. Projekt – doma sicer v ospredju zaradi visokih stroškov, ki pa so v večjem delu pokriti iz evropskih sredstev – ni ostal neopažen. Je eden od štirih finalistov v izboru za nagrado Kristalna tehtnica sodstva, ki jo podeljujeta Svet Evrope in Evropska komisija. Najpomembnejši del projekta je spletna stran »nasodiscu.si«, pripravili pa so tudi 16 različnih brošur o najpogostejših sodnih postopkih.


02.08.2019

Konec zgodovinskega sporazuma o prepovedi jedrskih raket (INF)

Po 32 letih je konec sporazuma INF (Intermediate – Range Nuclear Forces ) o prepovedi jedrskih raket srednjega in kratkega dosega, ki očitno roma na smetišče zgodovine. Medtem, ko Moskva najbrž želi nov celovit sporazum o strateški varnosti z Washingtonom, hočejo Američani v nove varnostne dogovore očitno vključiti tudi Kitajsko, ki pa te ponudbe zavrača. Z današnjim koncem sporazuma, ki je veljal za enega poglavitnih stebrov varnosti na stari celini in nadzora nad jedrsko oborožitvijo, smo očitno pred izzivi nove varnostne arhitekture, kar bo zahteven zalogaj. Zlasti v ozračju povečane napetosti in nezaupanja, ko sta še vedno najmočnejši jedrski sili, Amerika in Rusija, dve od devetih držav z jedrskim orožjem za množično uničenje Planeta. O tem, ali smo pred novim ciklom oboroževalne tekme in ali se vrača hladna vojna, smo se pogovarjali s politično analitičarko s škotske univerze St. Andrews, dr. Matejo Peter.


01.08.2019

Ulica Josipa Broza Tita razgrela poletje v Italiji

Vroče poletje je v sosednji Italiji še bolj razgrel Josip Broz Tito. Občinski svet v Parmi je, kot poroča dopisnik Janko Petrovec, razpravljal prav o nekdanjem jugoslovanskem predsedniku oziroma o odpravi ulice z njegovim imenom.


01.08.2019

V Sloveniji so udari strele najpogostejši v Evropi

V prvih petih dneh julija smo v Sloveniji našteli več kot 22 tisoč udarov strel, kar je več kot desetina letne količine, ki znaša okoli 200 tisoč udarov. Kako se pred strelo zavarujemo v gorah pogosto slišimo, manj pogosto pa o nevarnosti kopanja v morju, jezerih in rekah med poletno nevihto. O zmanjšanju verjetnosti udara strele med nevihto smo se pogovarjali z Goranom Milevom, vodjo področja sistema Skalar pri Elektroinštitutu Milan Vidmar.


31.07.2019

Pogovor z Urošem Lipuščkom

V Šanghaju so pogajalci sklenili 12. krog trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je bilo današnje srečanje kratko, ameriški finančni minister Steven Mnuchin in trgovinski predstavnik Robert Lighthizer, ki sta vodila delegacijo ZDA, izjav nista dajala. Zadnja v nizu pogajanj so se v Šanghaju začela v torek, zasenčil pa jih je ameriški predsednik Donald Trump, ki je v seriji zapisov na spletnem družbenem omrežju Twitter med drugim Peking posvaril, naj s sklepanjem sporazuma ne čaka na ameriške volitve leta 2020.


31.07.2019

Pogovor o turistični sezoni s Karmen Hren

Skoraj tri četrtine oziroma 73 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji si je lani privoščilo enotedenske letne počitnice; počitnice si je prej privoščilo gospodinjstvo z dvema odraslima in z vsaj enim vzdrževanim otrokom kot enočlansko gospodinjstvo, pojasni Karmen Hren, SURS: "Vsaj enega zasebnega potovanja se je lani udeležilo 69% prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več  - kar je za 3-odstotne točke več kot v letu 2017.  40% teh je bilo opravljenih v Sloveniji, 60 v tujini. Nobeno presenečenje ni, da je med najbolj obiskanimi Hrvaška, saj predstavlja 60% vseh zasebnih potovanj v tujino."


31.07.2019

Letni dodatek

Upokojencem bo danes izplačan regres. Dodatek bodo dobili vsi, tudi tisti z najvišjimi pokojninami, saj so bili varčevalni ukrepi pri izplačilu letnega dodatka odpravljeni pred tremi leti. Pred letom 2012 je bil letni dodatek izplačan že konec maja in samo v dveh različnih višinah. Urška Valjavec se je pogovarjala z direktorico Sektorja za nakazovanje pokojnin na Zpizu Marjetko Medved Mrvar. Najprej o tem, v koliko razredov je razdeljen letni dodatek.


30.07.2019

Prenamnožitev podlubnikov v letošnjem letu prerašča v naravno nesrečo

Gradacije podlubnikov so v spet v porastu, kažejo zadnji podatki Zavoda za Gozdove Slovenije. Letošnji napadi sicer niso taki hudi kot v rekordnih letih, a so hkrati večji kot v enakem obdobju lani. Najhuje je na Gorenjskem, Kočevskem in Koroškem. Zavod izvaja poostren nadzor nad stanjem gozdov in poziva lastnike naj bodo pozorni na nova žarišča, zaradi čim hitrejšega sanacijskega poseka in odvoza neobeljenega okroglega lesa naseljenega s podlubniki iz gozda v predelavo. Prognoze kažejo, da bo škoda v gozdovih letos predvidoma dosegla prag naravne nesreče. Pozanimali smo se tudi, kakšen problem podlubniki predstavljajo v zasebnih in državnih gozdovih.


30.07.2019

Ursula von der Leyen v Zagrebu: Hrvaška je zgodba o uspehu

Prihodnja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pogovore z voditelji članic Unije o svoji novi ekipi in programu nadaljuje v Zagrebu. Hrvati so ponosni, da so med prvimi državami, ki jih je obiskala.


30.07.2019

Kviz - VW hrošč

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


29.07.2019

Je turistična umirjenost voda na mlin slovenskega turizma, da tako iztržimo več od gosta?

Slovenski turistični delavci zadovoljni z letošnjimi rezultati.


29.07.2019

ddr. Marian Wakounig

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


29.07.2019

Pogovor z režiserko Dano Budisavljević

Film Dnevnik Diane Budisavljević razkriva pretresljivo zgodbo ženske z velikim srcem in opozarja pred revizionizmom.


29.07.2019

Dan ekološkega dolga najhitreje do zdaj

Rekordno visoke temperature, suša, neurja. Za nami je teden vremenskih ekstremov, pred na pa del leta, ko človeštvo živi na kredit. Do danes smo namreč porabili vse naravne vire, ki jih Zemlja obnovi v enem letu. Dan ekološkega dolga oziroma Earth Overshoot Day je prišel najhitreje do zdaj, v enem letu tako porabimo že za 1,75 planeta naravnih virov. V Sloveniji smo sicer ta dan zabeležili že 27. aprila. Povedano drugače, če bi vsi tako živeli kot pri nas, bi potrebovali tri planete. Urška Henigman se je o prihodnosti človeštva na Zemlji pogovarjala z doktorico Lučko Kajfež Bogataj.


29.07.2019

Turistična sezona na Bledu

Največja gorenjska turistična središča so te dni dobro zasedena, tako je tudi na Bledu, kjer število postelj presega število prebivalcev.


29.07.2019

Zelena luč združitvi Dnevnika in Večera

Svet Agencije za varstvo konkurence je po naših informacijah odločil, da združitev drugega in tretjega največjega dnevnika ne bo ogrozila konkurence.


29.07.2019

Petra Kos Gnamuš

Pogovor z avstrijsko dopisnico.


28.07.2019

Prodaja in pošiljanje razglednic upadata

Vsako leto pošljemo manj razglednic, so pa te večkrat bolj izvirne, nekaterih jih izdelajo sami. Sogovorniki v nedeljskem jutru: namestnik direktorja Poslovne enote Poštni logistični center, Klemen Bončina, turisti iz Nemčije, Finske, Turčije, Španije, Kanade, Litve, Italije, Švice, Švedske in Hong Konga ter arhitektka in ilustratorka Ana Glinšek.


26.07.2019

Tipičen tok turistov: od doline Soče do Bleda, Ljubljane, Postojnske jame proti obali in hrvaški Istri

Pred nami je konec tedna in če ga boste izkoristili za pobeg na izlet znotraj države, kam se boste odpravili? So to najbolj prepoznavne turistične ikone, ko je to obisk Postojnske jame, sprehod ob Blejskem jezeru in obvezen postanek na kremni rezini na Bledu ali vam je všeč skok do morja? Ni naključje, da smo vam našteli destinacije iz zgolj zahodne polovice države, saj je ta v primerjavi z vzhodom turistično bolj razvita in prepoznavna. Pogledali pa smo tudi v hrvaško Istro, ki jo je v prvih šestih mesecih obiskalo za štiri odstotke več gostov kot lani.


26.07.2019

Novosti na področju socialnih pravic

Že veste, kdaj in kako oddati vlogo za oddajo državne štipendije, otroškega dodatka, subvencija vrtca, malice in kosila? O teh pravicah iz javnih sredstev odločajo Centri za socialno delo. Avgust in september sta za tamkaj zaposlene najbolj obremenjujoča, saj bodo odločali o okoli 113.000 vlogah oziroma 180.000 pravicah iz javnih sredstev. Na Ministrstvu za delo so pripravili ukrepe s katerimi želijo preprečiti ponovitev lanske jeseni, ko so nastali veliki zaostanki pri izdaji odločb.


Stran 151 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov