Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Evropski mladinski parlament Slovenije

22.08.2018

V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V Ljubljani se je v organizaciji slovenskega EMP zbralo 170 mladih iz 27 držav.

170 mladih iz 27 držav je v Ljubljani debatiralo o evropskih temah, iskalo rešitve in sprejelo tudi resolucije

V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V naši prestolnici je minule dni potekala 4. nacionalna seja slovenske podružnice evropskega mladinskega parlamenta, ki pa so se je udeležili tudi mladi iz 26 drugih evropskih držav. Projekt je simulacija Evropskega parlamenta, ki mladim ponuja velike možnosti za neformalno učenje. Dogodke organizirajo sami, zato poglabljajo svoje organizacijske in jezikovne spretnosti ter širijo svoj krog poznanstev, mladi pa se dobro spoznajo tudi s številnimi temami, o katerih razpravljajo evropski poslanci v Bruslju, in tudi s postopki sprejemanja odločitev in resolucij.

Po besedah Jaše Levstika iz Evropskega mladinskega parlamenta Slovenija se je v Ljubljani zbralo 170 mladih iz 27 držav, razdeljeni so bili v 14 komitejev (takih, ki jih najdemo tudi v pravem Evropskem parlamentu), vsak izmed njih se je ukvarjal s svojo temo. Te so bile zelo različne in zelo aktualne – od zunanjih odnosov Evropske unije, kmetijstva, pesticidov, regionalnega razvoja do zakonodaje s področja interneta.

“V zadnjih šestih dneh so delegati s pomočjo bolj izkušenih vrstnikov debatirali o teh temah – sprva v komitejih, zadnja dva dni pa so se zbrali na generalni skupščini, kjer vsak komite predstavi svojo resolucijo – torej probleme, ki so jih našli, in rešitve za te probleme, kot so si jih zamislili. Tako dajo priložnost vsem drugim, da, kot radi rečemo v žargonu, napadejo te resolucije, povedo, kaj se jim zdi v redu, kaj ne, kaj bi dodali … Na koncu mladi glasujejo, knjiga resolucij pa je glavni izdelek seje.”

Čeprav do evropskih poslancev pridejo le mnenja mladih, zbranih na mednarodnih sejah Evropskega mladinskega parlamenta, ne pa tudi na manjših srečanjih, kot je bilo ljubljansko, so tovrstni dogodki po mnenju slovenskega udeleženca Jakoba Mišiča Jančarja odlična priložnost za to, da “čas preživiš res kakovostno,” še posebej če si človek, ki ga zanima, kaj se dogaja v svetu.

Taka je tudi Valižanka Ffion McNamee, ki z obžalovanjem gleda na to, da po brexitu ne bo mogla več sodelovati v Evropskem mladinskem parlamentu (čeprav še vedno upa na drugačen razplet). Pravi, da je dobro, da so stvari predebatirane in zapisane. Šele tako sploh obstaja možnost, da jih kdo prebere. Z njo smo se pogovarjali ravno, ko se je iz velike dvorane Fakultete za matematiko in fiziko slišal bučen aplavz.

“Glasovali so o predzadnji, torej 13. debati in mislim, da je bila ravnokar sprejeta resolucija o varovanju živali. Ta vključuje zaščito živali v kozmetični in farmacevtski industriji, kjer je veliko testiranja na živalih, in zagotavljanje enakih standardov po vsej Evropski uniji o tem, kaj je etično in kaj ni. Sama sem bila sicer v komiteju za regionalni razvoj, govorili pa smo o gentrifikaciji. Nihče ne podpira takšnega urejanja okolišev, v katerem revne ljudi vržejo na cesto ali preselijo, in potem zgradijo tam mondeno četrt. Smo pa imeli mladi različna mnenja o tem, kako se s tem spopasti. 4 ure smo debatirali, res je to zahteven proces, na koncu pa smo sprejeli odločitev, da se moramo zadeve lotiti iz treh smeri: socialne, politične in ekonomske. Vse politične opcije se morajo spopasti s problemom gentrifikacije, na ekonomskem nivoju smo predlagali obdavčitve in uravnavanje cen nepremičnin in zemljišč, na socialnem pa, da je na voljo dovolj dostopnih stanovanjskih programov, tako da imajo revni ljudje, ki jih izselijo, kam iti.”

Na nacionalni seji so slovenski delegati izbrali tudi ekipo, ki se bo udeležila mednarodnega srečanja Evropskega mladinskega parlamenta oktobra v Rotterdamu.


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Evropski mladinski parlament Slovenije

22.08.2018

V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V Ljubljani se je v organizaciji slovenskega EMP zbralo 170 mladih iz 27 držav.

170 mladih iz 27 držav je v Ljubljani debatiralo o evropskih temah, iskalo rešitve in sprejelo tudi resolucije

V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V naši prestolnici je minule dni potekala 4. nacionalna seja slovenske podružnice evropskega mladinskega parlamenta, ki pa so se je udeležili tudi mladi iz 26 drugih evropskih držav. Projekt je simulacija Evropskega parlamenta, ki mladim ponuja velike možnosti za neformalno učenje. Dogodke organizirajo sami, zato poglabljajo svoje organizacijske in jezikovne spretnosti ter širijo svoj krog poznanstev, mladi pa se dobro spoznajo tudi s številnimi temami, o katerih razpravljajo evropski poslanci v Bruslju, in tudi s postopki sprejemanja odločitev in resolucij.

Po besedah Jaše Levstika iz Evropskega mladinskega parlamenta Slovenija se je v Ljubljani zbralo 170 mladih iz 27 držav, razdeljeni so bili v 14 komitejev (takih, ki jih najdemo tudi v pravem Evropskem parlamentu), vsak izmed njih se je ukvarjal s svojo temo. Te so bile zelo različne in zelo aktualne – od zunanjih odnosov Evropske unije, kmetijstva, pesticidov, regionalnega razvoja do zakonodaje s področja interneta.

“V zadnjih šestih dneh so delegati s pomočjo bolj izkušenih vrstnikov debatirali o teh temah – sprva v komitejih, zadnja dva dni pa so se zbrali na generalni skupščini, kjer vsak komite predstavi svojo resolucijo – torej probleme, ki so jih našli, in rešitve za te probleme, kot so si jih zamislili. Tako dajo priložnost vsem drugim, da, kot radi rečemo v žargonu, napadejo te resolucije, povedo, kaj se jim zdi v redu, kaj ne, kaj bi dodali … Na koncu mladi glasujejo, knjiga resolucij pa je glavni izdelek seje.”

Čeprav do evropskih poslancev pridejo le mnenja mladih, zbranih na mednarodnih sejah Evropskega mladinskega parlamenta, ne pa tudi na manjših srečanjih, kot je bilo ljubljansko, so tovrstni dogodki po mnenju slovenskega udeleženca Jakoba Mišiča Jančarja odlična priložnost za to, da “čas preživiš res kakovostno,” še posebej če si človek, ki ga zanima, kaj se dogaja v svetu.

Taka je tudi Valižanka Ffion McNamee, ki z obžalovanjem gleda na to, da po brexitu ne bo mogla več sodelovati v Evropskem mladinskem parlamentu (čeprav še vedno upa na drugačen razplet). Pravi, da je dobro, da so stvari predebatirane in zapisane. Šele tako sploh obstaja možnost, da jih kdo prebere. Z njo smo se pogovarjali ravno, ko se je iz velike dvorane Fakultete za matematiko in fiziko slišal bučen aplavz.

“Glasovali so o predzadnji, torej 13. debati in mislim, da je bila ravnokar sprejeta resolucija o varovanju živali. Ta vključuje zaščito živali v kozmetični in farmacevtski industriji, kjer je veliko testiranja na živalih, in zagotavljanje enakih standardov po vsej Evropski uniji o tem, kaj je etično in kaj ni. Sama sem bila sicer v komiteju za regionalni razvoj, govorili pa smo o gentrifikaciji. Nihče ne podpira takšnega urejanja okolišev, v katerem revne ljudi vržejo na cesto ali preselijo, in potem zgradijo tam mondeno četrt. Smo pa imeli mladi različna mnenja o tem, kako se s tem spopasti. 4 ure smo debatirali, res je to zahteven proces, na koncu pa smo sprejeli odločitev, da se moramo zadeve lotiti iz treh smeri: socialne, politične in ekonomske. Vse politične opcije se morajo spopasti s problemom gentrifikacije, na ekonomskem nivoju smo predlagali obdavčitve in uravnavanje cen nepremičnin in zemljišč, na socialnem pa, da je na voljo dovolj dostopnih stanovanjskih programov, tako da imajo revni ljudje, ki jih izselijo, kam iti.”

Na nacionalni seji so slovenski delegati izbrali tudi ekipo, ki se bo udeležila mednarodnega srečanja Evropskega mladinskega parlamenta oktobra v Rotterdamu.


21.01.2019

Kraško podzemlje

Sabrina Mulec se je o skrivnostih kraškega podzemlja in ne nazadnje tudi o tem, kam gredo ribe, ko presahne Cerkniško jezero, pogovarjala z jamarjem-raziskovalcem in geografom Matejem Kržičem.


17.01.2019

Razstava starih listin v cerkniški knjižnici

V četrtkovo jutranjo rubriko "po Sloveniji z dopisniki" se nam je oglasil Marko Škrlj in najprej odpeljal na razstavo starih listin v cerkniško knjižnico nato pa tudi v Občino Dobrepolje.


21.01.2019

Tigrica Maša in koza Pravljica delata družbo Putinu

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


20.01.2019

Pranje in likanje nekoč

V nedeljskem jutru na Prvem smo govorili o dveh gospodinjskih opravilih, ki sta bili nekdaj neverjetno utrujajoči, tudi zdravju neprijazni - o pranju in likanju perila. O zgodovini obeh opravil in razvoju naprav, ki so jih gospodinje ob teh opravilih uporabljale, nam je pripovedovala Manica Hartman, dokumentalistka in vodnica po zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, enota Ormož. Kot sogovornik pa se ji je pridružil še Rajko Dolinšek, promotor energetske učinkovitosti, ki nam je ponudil vpogled v statistiko o uporabi pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev v Sloveniji.


18.01.2019

Pogovor z novim ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem

Po slabih petih mesecih ministrovanja, je notranji minister Boštjan Poklukar le stopil pred naš mikrofon in v prvem daljšem pogovoru z medijem povedal, da je ministrstvo prevzel v dobri kondiciji. Pravi tudi, da se lahko pohvali s strokovnimi sodelavci, ki svoje delo opravljajo kakovostno, zato ne dvomi, da bo kos izzivom, ki še čakajo notranji resor. Za čas ministrovanja, si je zadal tri ključne cilje in sicer obvladovanje migracij, nadaljnjo opremljanje policistov in modernizacijo upravnega dela ministrstva, saj če ne bomo digitalizirali postopkov, bomo ostali zadaj in imeli samo še več birokratskega in administrativnega dela.


18.01.2019

Tokratgremvolit – pomenljiv slogan letošnje vseevropske volilne kampanje

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


18.01.2019

Ilinka Todorovski

Jutri bosta minili dve leti, odkar je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija postala Ilinka Todorovski. Kakšno je bilo to obdobje in ali lahko varuhinja že potegne črto pod volilno leto 2018? Po njenih besedah je lani prejela nekoliko več pobud kot leto prej, vsebinsko pa so približno enake: največ jih leti na sledenje načelom uravnoteženosti in ravnovesja v oddajah, izborom glasbe in govorni kulturi. Katere teme, pripombe, vprašanja poslušalcev pa so v ospredju, če pogledamo radijski del RTV vsebin?


17.01.2019

Kazen za prometni prekršek, ki ga ni bilo

Poslušalka je prejela kazen za prekršek v Avstriji, čeprav tam sploh ni bila, na kazni je bila ob točnih rojstnih podatkih navedena napačna registrska številka vozila.


17.01.2019

Komentar dr. Andreja Stoparja ob obisku Putina v Beogradu

Vučić želi pokazati, kako močno podporo ima v eni od svetovnih velesil, po drugi strani pa želi Moskva dokazati sebi in svetu, da ima na obrobju EU še vedno prijatelje.


22.01.2019

Pogovor z Jeffom Hoffmanom

V Slovenijo je prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom.


16.01.2019

Brexit je za znanost na obeh straneh Rokavskega preliva slaba novica

Sinočnji poraz britanske premierke Mayeve, ko je celo 118 njenih poslancev glasovalo proti dogovoru z Evropsko unijo o Brexitu, danes odmeva po Evropi. Še zlasti na Škotskem, kjer so se že hoteli odcepiti od Združenega Kraljestva, ker bi radi ostali v Evropski uniji. Matjaž Vidmar, doktorski raziskovalec na Inštitutu za preučevanje znanosti, tehnologije in inovacij v Edinburgu ter Član Kraljeve astronomske družbe je razložil, da na Škotskem nestrpno spremljajo novice o Brexitu.


15.01.2019

V koprskem zaporu vsaj za tretjino premalo pravosodnih policistov

V koprskem zaporu je skoraj 35 odstotni manko pravosodnih policistov, je po obisku v njem povedala ministrica za pravosodje Andreja Katič. Ministra za finance in javno upravo bo zato še to popoldne poskušala prepričati za spremembo t.i kvot za nove zaposlitve. Nova v.d. direktorice koprskega zapora bo s prihodnjim torkom postala Janja Pahor Mohorič, dogajanje povzema Tjaša Škamperle.


15.01.2019

Kviz - Kekec

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


14.01.2019

Rasistične izjave Jamesa Watsona

Vodilna ustanova na področju temeljnih raziskav v molekularni biologiji in genetiki, The Cold Spring Harbor Laboratory, je Jamesu Watsonu, prejemniku Nobelove nagrade za razvozlanje strukture DNK, zaradi rasističnih izjav odvzela tri častne naslove. Kot je v dokumentarnem filmu z naslovom »Dešifrirati Watsona«, ki ga je ob njegovi 90-letnici posnela in objavila ameriška javna medijska hiša PBS, dejal Watson, še vedno verjame, da imajo belci zaradi svojih genov višji inteligenčni kvocient kot črnci. Z raziskovalnega laboratorija, ki ga je James Watson več kot desetletje tudi vodil in ga je pred 12-imi leti moral zaradi spornih stališč zapustiti, so ob tem sporočili, da so te izjave zavržene, neznanstvene in na noben način ne predstavljajo pogledov in stališč ustanove ali njenih zaposlenih. Laboratorij je ob tem ostro obsodil zlorabo znanosti za krepitev predsodkov. Urška Henigman se je o tem dogajanju pogovarjala z antropologinjo doktorico Ireno Šumi, ki jo je najprej prosila za komentar najnovejšega dogajanja v zvezi s škandaloznim znanstvenikom.


14.01.2019

Pogovor z Boštjanom Anžinom o izpolnitvi Prespanskega dogovora

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


11.01.2019

Ginekologi

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


11.01.2019

Jata pinož

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


11.01.2019

100 ur astronomije

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


10.01.2019

Beseda leta 2018

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


10.01.2019

Celje in njegove okoljske težave

V četrtkovem jutru se nam je v rubriki Po Sloveniji z dopisniki iz Celja oglasil Matija Mastnak in pod drobnogled vzel številna pereča okoljska vprašanja knežjega mesta.


Stran 170 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov