Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V Ljubljani se je v organizaciji slovenskega EMP zbralo 170 mladih iz 27 držav.
170 mladih iz 27 držav je v Ljubljani debatiralo o evropskih temah, iskalo rešitve in sprejelo tudi resolucije
V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V naši prestolnici je minule dni potekala 4. nacionalna seja slovenske podružnice evropskega mladinskega parlamenta, ki pa so se je udeležili tudi mladi iz 26 drugih evropskih držav. Projekt je simulacija Evropskega parlamenta, ki mladim ponuja velike možnosti za neformalno učenje. Dogodke organizirajo sami, zato poglabljajo svoje organizacijske in jezikovne spretnosti ter širijo svoj krog poznanstev, mladi pa se dobro spoznajo tudi s številnimi temami, o katerih razpravljajo evropski poslanci v Bruslju, in tudi s postopki sprejemanja odločitev in resolucij.
Po besedah Jaše Levstika iz Evropskega mladinskega parlamenta Slovenija se je v Ljubljani zbralo 170 mladih iz 27 držav, razdeljeni so bili v 14 komitejev (takih, ki jih najdemo tudi v pravem Evropskem parlamentu), vsak izmed njih se je ukvarjal s svojo temo. Te so bile zelo različne in zelo aktualne – od zunanjih odnosov Evropske unije, kmetijstva, pesticidov, regionalnega razvoja do zakonodaje s področja interneta.
“V zadnjih šestih dneh so delegati s pomočjo bolj izkušenih vrstnikov debatirali o teh temah – sprva v komitejih, zadnja dva dni pa so se zbrali na generalni skupščini, kjer vsak komite predstavi svojo resolucijo – torej probleme, ki so jih našli, in rešitve za te probleme, kot so si jih zamislili. Tako dajo priložnost vsem drugim, da, kot radi rečemo v žargonu, napadejo te resolucije, povedo, kaj se jim zdi v redu, kaj ne, kaj bi dodali … Na koncu mladi glasujejo, knjiga resolucij pa je glavni izdelek seje.”
Čeprav do evropskih poslancev pridejo le mnenja mladih, zbranih na mednarodnih sejah Evropskega mladinskega parlamenta, ne pa tudi na manjših srečanjih, kot je bilo ljubljansko, so tovrstni dogodki po mnenju slovenskega udeleženca Jakoba Mišiča Jančarja odlična priložnost za to, da “čas preživiš res kakovostno,” še posebej če si človek, ki ga zanima, kaj se dogaja v svetu.
Taka je tudi Valižanka Ffion McNamee, ki z obžalovanjem gleda na to, da po brexitu ne bo mogla več sodelovati v Evropskem mladinskem parlamentu (čeprav še vedno upa na drugačen razplet). Pravi, da je dobro, da so stvari predebatirane in zapisane. Šele tako sploh obstaja možnost, da jih kdo prebere. Z njo smo se pogovarjali ravno, ko se je iz velike dvorane Fakultete za matematiko in fiziko slišal bučen aplavz.
“Glasovali so o predzadnji, torej 13. debati in mislim, da je bila ravnokar sprejeta resolucija o varovanju živali. Ta vključuje zaščito živali v kozmetični in farmacevtski industriji, kjer je veliko testiranja na živalih, in zagotavljanje enakih standardov po vsej Evropski uniji o tem, kaj je etično in kaj ni. Sama sem bila sicer v komiteju za regionalni razvoj, govorili pa smo o gentrifikaciji. Nihče ne podpira takšnega urejanja okolišev, v katerem revne ljudi vržejo na cesto ali preselijo, in potem zgradijo tam mondeno četrt. Smo pa imeli mladi različna mnenja o tem, kako se s tem spopasti. 4 ure smo debatirali, res je to zahteven proces, na koncu pa smo sprejeli odločitev, da se moramo zadeve lotiti iz treh smeri: socialne, politične in ekonomske. Vse politične opcije se morajo spopasti s problemom gentrifikacije, na ekonomskem nivoju smo predlagali obdavčitve in uravnavanje cen nepremičnin in zemljišč, na socialnem pa, da je na voljo dovolj dostopnih stanovanjskih programov, tako da imajo revni ljudje, ki jih izselijo, kam iti.”
Na nacionalni seji so slovenski delegati izbrali tudi ekipo, ki se bo udeležila mednarodnega srečanja Evropskega mladinskega parlamenta oktobra v Rotterdamu.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V Ljubljani se je v organizaciji slovenskega EMP zbralo 170 mladih iz 27 držav.
170 mladih iz 27 držav je v Ljubljani debatiralo o evropskih temah, iskalo rešitve in sprejelo tudi resolucije
V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V naši prestolnici je minule dni potekala 4. nacionalna seja slovenske podružnice evropskega mladinskega parlamenta, ki pa so se je udeležili tudi mladi iz 26 drugih evropskih držav. Projekt je simulacija Evropskega parlamenta, ki mladim ponuja velike možnosti za neformalno učenje. Dogodke organizirajo sami, zato poglabljajo svoje organizacijske in jezikovne spretnosti ter širijo svoj krog poznanstev, mladi pa se dobro spoznajo tudi s številnimi temami, o katerih razpravljajo evropski poslanci v Bruslju, in tudi s postopki sprejemanja odločitev in resolucij.
Po besedah Jaše Levstika iz Evropskega mladinskega parlamenta Slovenija se je v Ljubljani zbralo 170 mladih iz 27 držav, razdeljeni so bili v 14 komitejev (takih, ki jih najdemo tudi v pravem Evropskem parlamentu), vsak izmed njih se je ukvarjal s svojo temo. Te so bile zelo različne in zelo aktualne – od zunanjih odnosov Evropske unije, kmetijstva, pesticidov, regionalnega razvoja do zakonodaje s področja interneta.
“V zadnjih šestih dneh so delegati s pomočjo bolj izkušenih vrstnikov debatirali o teh temah – sprva v komitejih, zadnja dva dni pa so se zbrali na generalni skupščini, kjer vsak komite predstavi svojo resolucijo – torej probleme, ki so jih našli, in rešitve za te probleme, kot so si jih zamislili. Tako dajo priložnost vsem drugim, da, kot radi rečemo v žargonu, napadejo te resolucije, povedo, kaj se jim zdi v redu, kaj ne, kaj bi dodali … Na koncu mladi glasujejo, knjiga resolucij pa je glavni izdelek seje.”
Čeprav do evropskih poslancev pridejo le mnenja mladih, zbranih na mednarodnih sejah Evropskega mladinskega parlamenta, ne pa tudi na manjših srečanjih, kot je bilo ljubljansko, so tovrstni dogodki po mnenju slovenskega udeleženca Jakoba Mišiča Jančarja odlična priložnost za to, da “čas preživiš res kakovostno,” še posebej če si človek, ki ga zanima, kaj se dogaja v svetu.
Taka je tudi Valižanka Ffion McNamee, ki z obžalovanjem gleda na to, da po brexitu ne bo mogla več sodelovati v Evropskem mladinskem parlamentu (čeprav še vedno upa na drugačen razplet). Pravi, da je dobro, da so stvari predebatirane in zapisane. Šele tako sploh obstaja možnost, da jih kdo prebere. Z njo smo se pogovarjali ravno, ko se je iz velike dvorane Fakultete za matematiko in fiziko slišal bučen aplavz.
“Glasovali so o predzadnji, torej 13. debati in mislim, da je bila ravnokar sprejeta resolucija o varovanju živali. Ta vključuje zaščito živali v kozmetični in farmacevtski industriji, kjer je veliko testiranja na živalih, in zagotavljanje enakih standardov po vsej Evropski uniji o tem, kaj je etično in kaj ni. Sama sem bila sicer v komiteju za regionalni razvoj, govorili pa smo o gentrifikaciji. Nihče ne podpira takšnega urejanja okolišev, v katerem revne ljudi vržejo na cesto ali preselijo, in potem zgradijo tam mondeno četrt. Smo pa imeli mladi različna mnenja o tem, kako se s tem spopasti. 4 ure smo debatirali, res je to zahteven proces, na koncu pa smo sprejeli odločitev, da se moramo zadeve lotiti iz treh smeri: socialne, politične in ekonomske. Vse politične opcije se morajo spopasti s problemom gentrifikacije, na ekonomskem nivoju smo predlagali obdavčitve in uravnavanje cen nepremičnin in zemljišč, na socialnem pa, da je na voljo dovolj dostopnih stanovanjskih programov, tako da imajo revni ljudje, ki jih izselijo, kam iti.”
Na nacionalni seji so slovenski delegati izbrali tudi ekipo, ki se bo udeležila mednarodnega srečanja Evropskega mladinskega parlamenta oktobra v Rotterdamu.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po primeru Kovinoplastike Lož, kjer naj bi sindikalnega zaupnika spremljali z detektivom, smo se pozanimali kakšne so pristojnosti detektiva. Detektivi svoje delo opravljajo na podlagi pogodbe ali pooblastilnega razmerja med naročnikom in detektivom. Med najbolj zanimive primere sodijo nadzori delavcev v času bolniške odsotnosti razlaga licencirani detektiv Dušan Poslek iz podjetja Detektiv Biro.
Luksuznih nepremičnin bo kmalu dovolj, novih gradenj za srednji razred pa ni od nikoder. Tako bo še naprej veliko povpraševanje ob omejeni ponudbi potiskalo cene navzgor. Pogovarjali smo se z direktorjem nepremičninske družbe Metropola-IN Zoranom Madonom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Švedski knjižničarji so sestavili poseben seznam avtorjev in avtoric s katerim skušajo nasprotovati ustaljenim tokovom podeljevanja Nobelove nagrade za literaturo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nova kolektivna pogodba za trgovino prinaša zaprtje trgovin na vse praznike v letu, povišanje plač in višje dodatke za delo ob nedeljah. Vsebino sklenjene pogodbe predstavlja Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Rožič.
Okoljska ministrica, ki opravlja tekoče posle, Irena Majcen, se je sestala s predstavniki Združenja centrov za ravnanje z odpadki, kjer opozarjajo, da imajo posamezni centri na svojih dvoriščih še vedno več tisoč ton nakopičene embalaže. Ministrstvo je petim od šestih podjetij, ki embalažo odvažajo, junija izdalo nova okoljevarstvna dovoljenja, zataknilo pa se je pri podjetju Interseroh, ki mora odpeljati več kot 90% embalaže.
Ob koncu športnega dogodka leta smo se na prvem pogovarjali o vsem, kar je v zadnjem mesecu dni odmevalo po vsem svetu. In se seveda vprašali, ali se bo svet še vrtel naprej.
Hrvati so slavili pozno v noč, danes pa že nestrpno pričakujejo vrnitev nogometašev iz Moskve, iz Zagreba poroča Drago Balažič in dodaja, da se mediji že ukvarjajo s tem, kdo bo ostal v reprezentanci, kdo se bo morda poslovil in kakšna je usoda selektorja.
Z prof. dr. Lovrencem Lipejem z Morske biološke postaje, ki deluje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Piranu, smo se pogovarjali o morskih psi, ki stalno ali občasno bivajo v slovenskem morju.
Čeprav nam zaradi trenutnega vremena ni do kopanja nekje zunaj, pa se je kopalna sezona seveda že začela. Ob morju traja od 1. junija do 15. septembra, na celinskih vodah pa od 15. junija do 31. avgusta. V Sloveniji imamo na rekah, jezerih in morju 48 odsekov, gre za kopalne vode, ki so lahko naravno kopališče z upravljavcem ali pa kopalno območje. Na teh odsekih prav tako v času kopalne sezona izvajajo meritve kakovosti vsakih 14 dni. Kakšna je torej kakovost slovenskih voda? Tina Lamovšek se je pogovarjala z mag. Matejo Poje, odgovorno za izvajanje monitoringa kopalnih voda na ARSO.
Ministrstvo za gospodarstvo te dni podpisuje dopolnila dogovorov za nadaljnji razvoj regij. Zanje bo v tej finančni perspektivi skupaj namenjenih več kot pol milijarde evrov. Danes so na ministrstvu podpisali dogovor za gorenjsko regijo, ki je vreden 45 milijonov evrov, od tega bo dobrih 23 milijonov evrov prispevala država oz. posamezna ministrstva. Gre za financiranje vrste projektov, več o tem, kaj ta dogovor prinaša Gorenjski pa v pogovoru z dopisnico Aljano Jocif.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Iz Rusije se je oglasil Luka Petrič, vzdušje v Zagrebu pa je povzela Tanja Borčič Bernard.
Danes je dan D za hrvaški nogomet - polfinalna tekma na svetovnem prvenstvu. Na pragu največjega športnega uspeha v zgodovini države se trgovine zapirajo bolj zgodaj kot ponavadi, hrvaške ulice in trgi so polni, več kot 10 tisoč Hrvatov je s čarterskimi leti odpotovalo v Rusijo. O neverjetni evforiji, ki je zajela našo južno sosedo, se je z znanim hrvaškim sociologom Draženom Lalićem pogovarjala naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Rezultati letošnjih maturantov so primerljivi z rezultati lanskih. Uspeh splošne mature je v povprečju 20 točk. Lani je bila povprečna ocena 20,10, letos pa 20,6 od skupno 34 točk. Tisti, ki so bili ocenjeni s 30 ali več točkami, so prejeli maturitetno spričevalo s pohvalo. To so tako imenovani zlati maturanti, ki jih je letos 271. Diamantnih maturantov, ki so dosegli vseh 34 točk pa je letos 10, kar je 5 manj kot lani. Splošno maturo je letos opravljalo 6250 kandidatov, izbirali pa so med 35 maturitetnimi predmeti.
V svetovno javnost so te dni pricurljale vznemirjajoče zakulisne podrobnosti z majskega zasedanja vrha Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi. Na njem so, kot so za časopis New York Times razkrili neimenovani diplomati, ameriški predstavniki odkrito in grobo grozili drugim državam z ostrimi sankcijami, če bodo podprle resolucijo, s katero je Svetovna zdravstvena organizacija hotela izraziti podporo dojenju kot najprimernejši obliki prehranjevanja otrok v prvih mesecih življenja in pozvati članice, naj poskusijo omejiti netočno ali zavajajoče oglaševanje tako imenovane mlečne formule, umetnega nadomestka za materino mleko. Kaj se skriva za na prvi pogled nerazumljivo držo ameriških diplomatov? – V pogovoru z dr. Evgenom Benedikom, kliničnim nutricionistom z ljubljanske Pediatrične klinike, in dr. Dušanom Kebrom, nekdanjim ministrom za zdravje, je odgovor na to vprašanje iskal Goran Dekleva. foto: windy (Flickr)
Danes se v Ljutomeru začenja 14. Grossmanov festival fantastičnega filma in vina. Festival je dobil ime po dr. Karolu Grossmanu, odvetniku in pionirju slovenskega filma, ki se je rodil 27. oktobra 1864 v Drakovcih, umrl pa 3. Avgusta leta 1929 v Ljutomeru. V tamkajšnjo splošno knjižnico smo poklicali višjega knjižničarja Srečka Pavličiča, ki nas je na kratko popeljal skozi življenje in delo Dr. Grossmana ter njegov pomen za Ljutomer oziroma Prlekijo.
Primer Skripal pred volitvami v Rusiji, zdaj smrt z novičokom zastrupljene Angležinje tik pred koncem mundiala.
Neveljaven email naslov