Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Evropski mladinski parlament Slovenije

22.08.2018

V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V Ljubljani se je v organizaciji slovenskega EMP zbralo 170 mladih iz 27 držav.

170 mladih iz 27 držav je v Ljubljani debatiralo o evropskih temah, iskalo rešitve in sprejelo tudi resolucije

V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V naši prestolnici je minule dni potekala 4. nacionalna seja slovenske podružnice evropskega mladinskega parlamenta, ki pa so se je udeležili tudi mladi iz 26 drugih evropskih držav. Projekt je simulacija Evropskega parlamenta, ki mladim ponuja velike možnosti za neformalno učenje. Dogodke organizirajo sami, zato poglabljajo svoje organizacijske in jezikovne spretnosti ter širijo svoj krog poznanstev, mladi pa se dobro spoznajo tudi s številnimi temami, o katerih razpravljajo evropski poslanci v Bruslju, in tudi s postopki sprejemanja odločitev in resolucij.

Po besedah Jaše Levstika iz Evropskega mladinskega parlamenta Slovenija se je v Ljubljani zbralo 170 mladih iz 27 držav, razdeljeni so bili v 14 komitejev (takih, ki jih najdemo tudi v pravem Evropskem parlamentu), vsak izmed njih se je ukvarjal s svojo temo. Te so bile zelo različne in zelo aktualne – od zunanjih odnosov Evropske unije, kmetijstva, pesticidov, regionalnega razvoja do zakonodaje s področja interneta.

“V zadnjih šestih dneh so delegati s pomočjo bolj izkušenih vrstnikov debatirali o teh temah – sprva v komitejih, zadnja dva dni pa so se zbrali na generalni skupščini, kjer vsak komite predstavi svojo resolucijo – torej probleme, ki so jih našli, in rešitve za te probleme, kot so si jih zamislili. Tako dajo priložnost vsem drugim, da, kot radi rečemo v žargonu, napadejo te resolucije, povedo, kaj se jim zdi v redu, kaj ne, kaj bi dodali … Na koncu mladi glasujejo, knjiga resolucij pa je glavni izdelek seje.”

Čeprav do evropskih poslancev pridejo le mnenja mladih, zbranih na mednarodnih sejah Evropskega mladinskega parlamenta, ne pa tudi na manjših srečanjih, kot je bilo ljubljansko, so tovrstni dogodki po mnenju slovenskega udeleženca Jakoba Mišiča Jančarja odlična priložnost za to, da “čas preživiš res kakovostno,” še posebej če si človek, ki ga zanima, kaj se dogaja v svetu.

Taka je tudi Valižanka Ffion McNamee, ki z obžalovanjem gleda na to, da po brexitu ne bo mogla več sodelovati v Evropskem mladinskem parlamentu (čeprav še vedno upa na drugačen razplet). Pravi, da je dobro, da so stvari predebatirane in zapisane. Šele tako sploh obstaja možnost, da jih kdo prebere. Z njo smo se pogovarjali ravno, ko se je iz velike dvorane Fakultete za matematiko in fiziko slišal bučen aplavz.

“Glasovali so o predzadnji, torej 13. debati in mislim, da je bila ravnokar sprejeta resolucija o varovanju živali. Ta vključuje zaščito živali v kozmetični in farmacevtski industriji, kjer je veliko testiranja na živalih, in zagotavljanje enakih standardov po vsej Evropski uniji o tem, kaj je etično in kaj ni. Sama sem bila sicer v komiteju za regionalni razvoj, govorili pa smo o gentrifikaciji. Nihče ne podpira takšnega urejanja okolišev, v katerem revne ljudi vržejo na cesto ali preselijo, in potem zgradijo tam mondeno četrt. Smo pa imeli mladi različna mnenja o tem, kako se s tem spopasti. 4 ure smo debatirali, res je to zahteven proces, na koncu pa smo sprejeli odločitev, da se moramo zadeve lotiti iz treh smeri: socialne, politične in ekonomske. Vse politične opcije se morajo spopasti s problemom gentrifikacije, na ekonomskem nivoju smo predlagali obdavčitve in uravnavanje cen nepremičnin in zemljišč, na socialnem pa, da je na voljo dovolj dostopnih stanovanjskih programov, tako da imajo revni ljudje, ki jih izselijo, kam iti.”

Na nacionalni seji so slovenski delegati izbrali tudi ekipo, ki se bo udeležila mednarodnega srečanja Evropskega mladinskega parlamenta oktobra v Rotterdamu.


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Evropski mladinski parlament Slovenije

22.08.2018

V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V Ljubljani se je v organizaciji slovenskega EMP zbralo 170 mladih iz 27 držav.

170 mladih iz 27 držav je v Ljubljani debatiralo o evropskih temah, iskalo rešitve in sprejelo tudi resolucije

V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V naši prestolnici je minule dni potekala 4. nacionalna seja slovenske podružnice evropskega mladinskega parlamenta, ki pa so se je udeležili tudi mladi iz 26 drugih evropskih držav. Projekt je simulacija Evropskega parlamenta, ki mladim ponuja velike možnosti za neformalno učenje. Dogodke organizirajo sami, zato poglabljajo svoje organizacijske in jezikovne spretnosti ter širijo svoj krog poznanstev, mladi pa se dobro spoznajo tudi s številnimi temami, o katerih razpravljajo evropski poslanci v Bruslju, in tudi s postopki sprejemanja odločitev in resolucij.

Po besedah Jaše Levstika iz Evropskega mladinskega parlamenta Slovenija se je v Ljubljani zbralo 170 mladih iz 27 držav, razdeljeni so bili v 14 komitejev (takih, ki jih najdemo tudi v pravem Evropskem parlamentu), vsak izmed njih se je ukvarjal s svojo temo. Te so bile zelo različne in zelo aktualne – od zunanjih odnosov Evropske unije, kmetijstva, pesticidov, regionalnega razvoja do zakonodaje s področja interneta.

“V zadnjih šestih dneh so delegati s pomočjo bolj izkušenih vrstnikov debatirali o teh temah – sprva v komitejih, zadnja dva dni pa so se zbrali na generalni skupščini, kjer vsak komite predstavi svojo resolucijo – torej probleme, ki so jih našli, in rešitve za te probleme, kot so si jih zamislili. Tako dajo priložnost vsem drugim, da, kot radi rečemo v žargonu, napadejo te resolucije, povedo, kaj se jim zdi v redu, kaj ne, kaj bi dodali … Na koncu mladi glasujejo, knjiga resolucij pa je glavni izdelek seje.”

Čeprav do evropskih poslancev pridejo le mnenja mladih, zbranih na mednarodnih sejah Evropskega mladinskega parlamenta, ne pa tudi na manjših srečanjih, kot je bilo ljubljansko, so tovrstni dogodki po mnenju slovenskega udeleženca Jakoba Mišiča Jančarja odlična priložnost za to, da “čas preživiš res kakovostno,” še posebej če si človek, ki ga zanima, kaj se dogaja v svetu.

Taka je tudi Valižanka Ffion McNamee, ki z obžalovanjem gleda na to, da po brexitu ne bo mogla več sodelovati v Evropskem mladinskem parlamentu (čeprav še vedno upa na drugačen razplet). Pravi, da je dobro, da so stvari predebatirane in zapisane. Šele tako sploh obstaja možnost, da jih kdo prebere. Z njo smo se pogovarjali ravno, ko se je iz velike dvorane Fakultete za matematiko in fiziko slišal bučen aplavz.

“Glasovali so o predzadnji, torej 13. debati in mislim, da je bila ravnokar sprejeta resolucija o varovanju živali. Ta vključuje zaščito živali v kozmetični in farmacevtski industriji, kjer je veliko testiranja na živalih, in zagotavljanje enakih standardov po vsej Evropski uniji o tem, kaj je etično in kaj ni. Sama sem bila sicer v komiteju za regionalni razvoj, govorili pa smo o gentrifikaciji. Nihče ne podpira takšnega urejanja okolišev, v katerem revne ljudi vržejo na cesto ali preselijo, in potem zgradijo tam mondeno četrt. Smo pa imeli mladi različna mnenja o tem, kako se s tem spopasti. 4 ure smo debatirali, res je to zahteven proces, na koncu pa smo sprejeli odločitev, da se moramo zadeve lotiti iz treh smeri: socialne, politične in ekonomske. Vse politične opcije se morajo spopasti s problemom gentrifikacije, na ekonomskem nivoju smo predlagali obdavčitve in uravnavanje cen nepremičnin in zemljišč, na socialnem pa, da je na voljo dovolj dostopnih stanovanjskih programov, tako da imajo revni ljudje, ki jih izselijo, kam iti.”

Na nacionalni seji so slovenski delegati izbrali tudi ekipo, ki se bo udeležila mednarodnega srečanja Evropskega mladinskega parlamenta oktobra v Rotterdamu.


14.04.2022

Razstavljeni spomini bosanskih beguncev

Ob 30. obletnici začetka vojne v Bosni in Hercegovini je zavod Divja misel s partnerji pripravil razstavi, ki izpričujeta stiske, občutenja in zgodbe prvih bosansko-hercegovskih beguncev, ki so prebegnili v Slovenijo.


14.04.2022

80. obletnica pregona koroških slovenskih družin

Mineva 80 let od pregona koroških Slovencev z njihovih domov. 14. in 15. aprila 1942 so namreč z njihovih domačij odpeljali skoraj 1000 koroških Slovencev, najprej v zbirno taborišče v Žrelcu pri železniški postaji v Celovcu, nato pa z vlaki v taborišča tretjega rajha, namenjena zbiranju nemško govorečih, ki bi jih nato naselili na okupiranih ozemljih. Na domačije pregnanih koroških Slovencev so naselili nemško govoreče iz Kanalske doline. Pregnani so se vrnili konec vojne leta 1945 in naleteli na izropane domove ali pa so v njih gospodarili tujci. Gre za še eno od travmatičnih izkušenj koroških Slovencev, o kateri se pogovarjamo z zgodovinarjem, predsednikom Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Valentinom Simo.


13.04.2022

Ponovljene volitve v Beogradu?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.04.2022

Ponovljene volitve v Beogradu?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.04.2022

Ponovljene volitve v Beogradu?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.04.2022

Putin je danes - 48. dan vojne - ponovil svoje militantne teze

Aktualno dogajanje v Ukrajini komentira naš zunanjepolitični komentator in nekdanji dopisnik iz Moskve Miha Lampreht.


12.04.2022

Sejem Vinitaly v Veroni

V Veroni se v teh dneh odvija ena osrednjih vinarskih prireditev v svetu, sejem Vinitaly. Dogodek s častivredno tradicijo je tokrat znova odprl vrata po dveh letih, na njem pa se predstavlja na tisoče razstavljavcev iz vseh italijanskih dežel in številnih držav sveta. Slovenska udeležba je tokrat še posebej močna, pozornost javnosti pa so včeraj vzbudila zlasti slovenska oranžna vina. Vinitaly je obiskal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.


12.04.2022

April je mesec čistilnih akcij

Mesec april je mesec čistilnih akcij. V Ljubljani prav danes poteka osrednja čistilna akcija. Čistimo tudi manjše kraje, potoke in reke. V sredini marca so potapljači v 30. Mednarodni ekološki akciji Drava 2022 v Mariboru, na Ptuju in v Varaždinu odstranjevali odpadke iz reke Drave. Tradicionalno bodo potapljači čistili Ljubljanico, in sicer 23. aprila. Ali smo v zadnjem desetletju postali bolj osveščeni, je eno do vprašanj za Katjo Sreš, predsednico društva Ekologi brez meja.


11.04.2022

Naj se sliši glas otrok!

V Državnem zboru se je ob 14. uri sklenil že 32-ti nacionalni otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine. V veliki parlamentarni dvorani se je zbralo 112 otrok iz vse države. V okviru teme Moja poklicna prihodnost so opozarjali na pomembnost informiranja o poklicih prihodnosti, o vplivu pandemije covida-19 na izbiro poklica in o problemih šolskega sistema.


11.04.2022

Racionalnega in poznavalskega odločanja je na volitvah malo

Se ljudje na volitvah odločamo racionalno ali emocionalno? Kaj vse vpliva na to, koga bomo obkrožili na volilnih lističih? Lahko rečemo, da so ene izbire bolj ali manj pametne od drugih? S psihologom Žanom Lepom, mladim raziskovalcem in asistentom na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, se je pogovarjala Cirila Štuber.


11.04.2022

Kavarne so bile prvi internet

Vam je znana ta rutina: zjutraj se odpravite v kavarno, vzamete časopis, natakar pa vam, ker ste stalni gost, prinese vašo izbrano kavo? Eno izmed zbirališč Ljubljančanov in Ljubljančank je že od leta 1905 odprta kavarna Union, v kateri se je v stoletjih zvrstilo kar nekaj intelektualcev, umetnikov, boemov, nastale so različne zgodbe in anekdote. S prenovo Kavarne pa želijo ponuditi mešanico tradicije in sodobnosti. O kavarnah pri nas in po svetu v prispevku Tine Lamovšek.


08.04.2022

Dan Rominj

8. aprila 1971 v Londonu se je na prvem svetovnem romskem kongresu rodil romski aktivizem. Slednjega prevzemajo tudi mladi v Mariboru, ki so današnji dan namenili prav posebni ciljni skupini.


08.04.2022

Obnovitveni tečaji prve pomoči

Avto-moto zveza Slovenije in Rdeči križ Slovenije aprila po Sloveniji izvajata brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči. Na triurnem tečaju udeleženci lahko osvežijo svoja znanja in veščine o temeljnih postopkih oživljanja ter drugih najnujnejših ukrepih prve pomoči. Tečaj je že potekal v Radovljici in obiskala ga je obiskala tudi Romana Erjavec.


07.04.2022

Lažje do nepremičnine?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


07.04.2022

Lažje do nepremičnine?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


07.04.2022

Na ortopedski poseg čaka 16 tisoč bolnikov

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


07.04.2022

Na ortopedski poseg čaka 16 tisoč bolnikov

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


07.04.2022

Pippa Bailey - "Koristna" tujka

V okviru festivala Trigger, ki je v Ljubljani in Mariboru potekal prejšnji teden, je gostovala tudi producentka, umetnica in okolijska aktivistka Pippa Bailey. V svojem delu, ki je razpeto med Združeno kraljestvo in Avstralijo, raziskuje možnost povezovanja različnih delov družbe z namenom reševanja družbenih problemov in kriz. Predvsem jo zanimata okolijska problematika in enakost spolov. Pri reševanju teh problemov je treba pustiti ob strani svoj ego, pravi, se sprijazniti s stvarmi, ki jih ne vemo ter se hkrati zanašati na znanja, ki jih imamo. Z njo se je pogovarjal Miha Žorž.


06.04.2022

Danica Hudrap, pranečakinja Prežihovega Voranca

Na Prevaljah nastaja muzej bralne značke, turiste pa privablja tudi Prežihova domačija in Vorančeva pot, ki se začne v Kotljah pri bakrenem pobiču s solzicami. Od tja vodi pot proti Rimskemu vrelcu. Sicer pa so bili Kuharjevi bolj reven rod, živeli so kot najemniki pri Kotniku. O tem, da je tam živel Voranc s starši danes priča le že spominska plošča.


06.04.2022

Tilen Hudrap: "Po tem koronskem obdobju pričakujem cvetoče obdobje za glasbenike"

V svojem glasbenem ustvarjanju obeležuje 20 letnico udejstvovanja in na leto zabeleži več kot 100 koncertov. Je tudi redni gost metalnega kampa v Tolminu. Gostili smo ga v mobilnem studiu Prvega na Ravnah na Koroškem.


Stran 65 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov