Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Evropski mladinski parlament Slovenije

22.08.2018

V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V Ljubljani se je v organizaciji slovenskega EMP zbralo 170 mladih iz 27 držav.

170 mladih iz 27 držav je v Ljubljani debatiralo o evropskih temah, iskalo rešitve in sprejelo tudi resolucije

V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V naši prestolnici je minule dni potekala 4. nacionalna seja slovenske podružnice evropskega mladinskega parlamenta, ki pa so se je udeležili tudi mladi iz 26 drugih evropskih držav. Projekt je simulacija Evropskega parlamenta, ki mladim ponuja velike možnosti za neformalno učenje. Dogodke organizirajo sami, zato poglabljajo svoje organizacijske in jezikovne spretnosti ter širijo svoj krog poznanstev, mladi pa se dobro spoznajo tudi s številnimi temami, o katerih razpravljajo evropski poslanci v Bruslju, in tudi s postopki sprejemanja odločitev in resolucij.

Po besedah Jaše Levstika iz Evropskega mladinskega parlamenta Slovenija se je v Ljubljani zbralo 170 mladih iz 27 držav, razdeljeni so bili v 14 komitejev (takih, ki jih najdemo tudi v pravem Evropskem parlamentu), vsak izmed njih se je ukvarjal s svojo temo. Te so bile zelo različne in zelo aktualne – od zunanjih odnosov Evropske unije, kmetijstva, pesticidov, regionalnega razvoja do zakonodaje s področja interneta.

“V zadnjih šestih dneh so delegati s pomočjo bolj izkušenih vrstnikov debatirali o teh temah – sprva v komitejih, zadnja dva dni pa so se zbrali na generalni skupščini, kjer vsak komite predstavi svojo resolucijo – torej probleme, ki so jih našli, in rešitve za te probleme, kot so si jih zamislili. Tako dajo priložnost vsem drugim, da, kot radi rečemo v žargonu, napadejo te resolucije, povedo, kaj se jim zdi v redu, kaj ne, kaj bi dodali … Na koncu mladi glasujejo, knjiga resolucij pa je glavni izdelek seje.”

Čeprav do evropskih poslancev pridejo le mnenja mladih, zbranih na mednarodnih sejah Evropskega mladinskega parlamenta, ne pa tudi na manjših srečanjih, kot je bilo ljubljansko, so tovrstni dogodki po mnenju slovenskega udeleženca Jakoba Mišiča Jančarja odlična priložnost za to, da “čas preživiš res kakovostno,” še posebej če si človek, ki ga zanima, kaj se dogaja v svetu.

Taka je tudi Valižanka Ffion McNamee, ki z obžalovanjem gleda na to, da po brexitu ne bo mogla več sodelovati v Evropskem mladinskem parlamentu (čeprav še vedno upa na drugačen razplet). Pravi, da je dobro, da so stvari predebatirane in zapisane. Šele tako sploh obstaja možnost, da jih kdo prebere. Z njo smo se pogovarjali ravno, ko se je iz velike dvorane Fakultete za matematiko in fiziko slišal bučen aplavz.

“Glasovali so o predzadnji, torej 13. debati in mislim, da je bila ravnokar sprejeta resolucija o varovanju živali. Ta vključuje zaščito živali v kozmetični in farmacevtski industriji, kjer je veliko testiranja na živalih, in zagotavljanje enakih standardov po vsej Evropski uniji o tem, kaj je etično in kaj ni. Sama sem bila sicer v komiteju za regionalni razvoj, govorili pa smo o gentrifikaciji. Nihče ne podpira takšnega urejanja okolišev, v katerem revne ljudi vržejo na cesto ali preselijo, in potem zgradijo tam mondeno četrt. Smo pa imeli mladi različna mnenja o tem, kako se s tem spopasti. 4 ure smo debatirali, res je to zahteven proces, na koncu pa smo sprejeli odločitev, da se moramo zadeve lotiti iz treh smeri: socialne, politične in ekonomske. Vse politične opcije se morajo spopasti s problemom gentrifikacije, na ekonomskem nivoju smo predlagali obdavčitve in uravnavanje cen nepremičnin in zemljišč, na socialnem pa, da je na voljo dovolj dostopnih stanovanjskih programov, tako da imajo revni ljudje, ki jih izselijo, kam iti.”

Na nacionalni seji so slovenski delegati izbrali tudi ekipo, ki se bo udeležila mednarodnega srečanja Evropskega mladinskega parlamenta oktobra v Rotterdamu.


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Evropski mladinski parlament Slovenije

22.08.2018

V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V Ljubljani se je v organizaciji slovenskega EMP zbralo 170 mladih iz 27 držav.

170 mladih iz 27 držav je v Ljubljani debatiralo o evropskih temah, iskalo rešitve in sprejelo tudi resolucije

V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V naši prestolnici je minule dni potekala 4. nacionalna seja slovenske podružnice evropskega mladinskega parlamenta, ki pa so se je udeležili tudi mladi iz 26 drugih evropskih držav. Projekt je simulacija Evropskega parlamenta, ki mladim ponuja velike možnosti za neformalno učenje. Dogodke organizirajo sami, zato poglabljajo svoje organizacijske in jezikovne spretnosti ter širijo svoj krog poznanstev, mladi pa se dobro spoznajo tudi s številnimi temami, o katerih razpravljajo evropski poslanci v Bruslju, in tudi s postopki sprejemanja odločitev in resolucij.

Po besedah Jaše Levstika iz Evropskega mladinskega parlamenta Slovenija se je v Ljubljani zbralo 170 mladih iz 27 držav, razdeljeni so bili v 14 komitejev (takih, ki jih najdemo tudi v pravem Evropskem parlamentu), vsak izmed njih se je ukvarjal s svojo temo. Te so bile zelo različne in zelo aktualne – od zunanjih odnosov Evropske unije, kmetijstva, pesticidov, regionalnega razvoja do zakonodaje s področja interneta.

“V zadnjih šestih dneh so delegati s pomočjo bolj izkušenih vrstnikov debatirali o teh temah – sprva v komitejih, zadnja dva dni pa so se zbrali na generalni skupščini, kjer vsak komite predstavi svojo resolucijo – torej probleme, ki so jih našli, in rešitve za te probleme, kot so si jih zamislili. Tako dajo priložnost vsem drugim, da, kot radi rečemo v žargonu, napadejo te resolucije, povedo, kaj se jim zdi v redu, kaj ne, kaj bi dodali … Na koncu mladi glasujejo, knjiga resolucij pa je glavni izdelek seje.”

Čeprav do evropskih poslancev pridejo le mnenja mladih, zbranih na mednarodnih sejah Evropskega mladinskega parlamenta, ne pa tudi na manjših srečanjih, kot je bilo ljubljansko, so tovrstni dogodki po mnenju slovenskega udeleženca Jakoba Mišiča Jančarja odlična priložnost za to, da “čas preživiš res kakovostno,” še posebej če si človek, ki ga zanima, kaj se dogaja v svetu.

Taka je tudi Valižanka Ffion McNamee, ki z obžalovanjem gleda na to, da po brexitu ne bo mogla več sodelovati v Evropskem mladinskem parlamentu (čeprav še vedno upa na drugačen razplet). Pravi, da je dobro, da so stvari predebatirane in zapisane. Šele tako sploh obstaja možnost, da jih kdo prebere. Z njo smo se pogovarjali ravno, ko se je iz velike dvorane Fakultete za matematiko in fiziko slišal bučen aplavz.

“Glasovali so o predzadnji, torej 13. debati in mislim, da je bila ravnokar sprejeta resolucija o varovanju živali. Ta vključuje zaščito živali v kozmetični in farmacevtski industriji, kjer je veliko testiranja na živalih, in zagotavljanje enakih standardov po vsej Evropski uniji o tem, kaj je etično in kaj ni. Sama sem bila sicer v komiteju za regionalni razvoj, govorili pa smo o gentrifikaciji. Nihče ne podpira takšnega urejanja okolišev, v katerem revne ljudi vržejo na cesto ali preselijo, in potem zgradijo tam mondeno četrt. Smo pa imeli mladi različna mnenja o tem, kako se s tem spopasti. 4 ure smo debatirali, res je to zahteven proces, na koncu pa smo sprejeli odločitev, da se moramo zadeve lotiti iz treh smeri: socialne, politične in ekonomske. Vse politične opcije se morajo spopasti s problemom gentrifikacije, na ekonomskem nivoju smo predlagali obdavčitve in uravnavanje cen nepremičnin in zemljišč, na socialnem pa, da je na voljo dovolj dostopnih stanovanjskih programov, tako da imajo revni ljudje, ki jih izselijo, kam iti.”

Na nacionalni seji so slovenski delegati izbrali tudi ekipo, ki se bo udeležila mednarodnega srečanja Evropskega mladinskega parlamenta oktobra v Rotterdamu.


18.02.2021

Inovativnost kmetij pri prodaji pridelkov in izdelkov

Obstoj in razvoj kmetij je tesno povezan s prodajo njihovih pridelkov in izdelkov. Pri tem kmetije razvijajo različne pristope za prepoznavnost na trgu in imamo kar nekaj uspešnih zgodb. Promovirajo se tudi skozi vsakoletne akcije S kmetije za vas. K dvigu kakovosti in utrjevanju prepoznavnosti že več kot 30 let prispeva tudi vsakoletno ocenjevanje in razstava Dobrote slovenskih kmetij. Na kmetijsko gozdarski zbornici pa nastaja platforma, ki bo razpršene ponudnike kmečkih pridelkov in izdelkov povezala v najpopolnejšo bazo ponudnikov in njihovih izdelkov.)


17.02.2021

Do kdaj omejitev gibanja ponoči?

Eden od ukrepov za zajezitev širjenja covida - 19 je tudi omejitev gibanja v nočnem času. Pri nas ta omejitev oz. t.im. policijska ura traja že 122 dni. Uvedena je bila 20.oktobra lani. Potem ko je nočno policijsko uro uvedla nizozemska vlada – uvedla jo je 23. januarja in naj bi obveljala do najmanj 2. marca, je to sprožilo večdnevne množične proteste v več mestih po državi. Nižjestopenjsko nizozemsko sodišče je vladi naložilo, da ta ukrep prekliče, vlada se je na to odločitev pritožila in sinoči je Nizozemsko prizivno sodišče razveljavilo odločitev sodišča nižje stopnje – torej policijska ura med 21. in 4.30 na Nizozemskem ostaja. Kako pa je pri naših sosedih -  v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem?


17.02.2021

Delež posojil, ki so jih banke sposobne plasirati podjetniškemu sektorju, se drastično manjša

Pandemija, ki stiska del gospodarstva, sploh storitvenega, se počasi odraža tudi v poslovanju bank. Potem ko so banke lani pridelale še za 450 milijonov evrov dobička, kar je sicer za petino manj kot leto pred tem, jih letos zaradi pandemije čakajo bistveno slabši rezultati. Kot ocenjuje guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, je največji problem, ker praktično nimajo posla: rast posojil prebivalstvu je zanemarljiva, rast posojil podjetjem pa celo negativna.


16.02.2021

Nagrada Društvu psihologov Slovenije

Poročali smo že, da je Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) Društvu psihologov Slovenije podelil nagrado za solidarnost civilne družbe za projekt psihosocialne podpore ljudem med pandemijo. Društvo je eno od 23 nagrajencev iz EU in združenega kraljestva. Markom Vrtovec predsednik Društva psihologov Slovenije je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je bilo društvo nagrajeno za aktivnosti, ki jih izvajajo pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnosti je telefon za psihološko podporo ob epidemiji COVIDA-19 ( številka 080 5100), s katerim nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije.


16.02.2021

Glinščica

Se bodo dela pri gradnji premostitvenega objekta v dolini Glinščice zavlekla in s tem morda tudi gradnja drugega tira Divača Koper? Glinščica oziroma viadukt čez dolino Glinščice je namreč najpomembnejši premostitveni objekt, ki predstavlja tudi dostop do gradnje prvih predorov na trasi. Dolgo niso ugotovili, ali je bila referenca konzorcija MarkoMark Nival - 8 metrov visok zid - ustrezna. Zdaj je problem geološke narave, in sicer slabša nosilnost temeljnih tal, kot so pričakovali. Kaj to pomeni v pogovoru z Jadranom Bajcem iz projektnega sveta za civilni nadzor drugega tira.


16.02.2021

Danes otroku ni več dovoljeno biti rekreativec

Letos so že 56-tič podelili Bloudkove nagrade in plakete za prispevek k slovenskemu športu. Med prejemniki ene izmed plaket za leto 2020 je tudi Primož Kališnik, novinar in urednik, ki je v zadnjih 30-tih letih ogromno naredil za širjenje športne rekreacije in utrjevanje njenega statusa v družbi. Ta je tudi s popolnim zaprtjem družbe doživela "zatemnitev", ki jo bomo zdaj morali preseči in se vrniti na športna igrišča, kar je še zlasti pomembno za otroke in mladostnike.


15.02.2021

Po nesreči na Storžiču

V soboto je slovensko javnost pretresla novica o eni izmed najhujših nesreč v naših gorah v zadnjih desetletjih. V njej so tri osebe izgubile življenje, še tri pa so bile poškodovane vendar so po zadnjih informacijah izven življenjske nevarnosti. V istem dnevu je na Kaninu življenje v plazu izgubil tudi turni smučar. Pogovor z inštruktorjem gorske reševalne službe in strokovnim sodelavcem Planinske zveze Slovenije Matjažem Šerkezijem.


12.02.2021

Poslušanje radia je navada

V teh dneh obeležujemo svetovni dan radia. Organizacija Združenih narodov za kulturo, znanost in izobraževanje (Unesco) ga ja razglasila leta 1946. Kakšen je pomen radia danes? Dejstvo je, da kot medij doseže okoli 95 odstotkov svetovnega prebivalstva vseh slojev. Kakšni pa so sicer statistični podatki nam bo zaupal Danijel Vrbec iz Služba za programski kontroling RTV Slovenija. 


12.02.2021

Poslušanje radia je navada

Jutri obeležujemo svetovni dan radia. Organizacija Združenih narodov za kulturo, znanost in izobraževanje (Unesco) ga ja razglasila leta 1946. Kakšen je pomen radia danes? Dejstvo je, da kot medij doseže okoli 95 odstotkov svetovnega prebivalstva vseh slojev. Kakšni pa so sicer statistični podatki nam je zaupal Danijel Vrbec iz Služba za programski kontroling RTV Slovenija. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.


12.02.2021

Zgodovinski pregled ptujskega kurentovanja

Korona virus in epidemija sta pustu ter znamenitemu ptujskemu kurentovanju pošteno zagodla, a se za prihodnost maškarad ni bati. V najstarejšem slovenskem mestu ima pust dolgo in bogato tradicijo. Pisni zgodovinski viri dokazujejo, da so na Ptuju pustne igre prirejali že pred 411-imi leti, davnega leta 1610.


12.02.2021

Leto bivola

Pričelo se je kitajsko novo leto, ki je v preteklosti vsako leto prineslo najbolj množične svetovne migracije. Že drugo leto zapored pa na Kitajskem praznujejo novo leto drugače. Več nam je razkrila Sanela Kšela, ki je magistrirala iz programa Sinologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S kitajsko kulturo in jezikom se ukvarja 8 let. Tri leta je živela na Kitajskem (dve leti in pol v Wuhanu in pol leta v Kunmingu). Z njo se je pogovarjal Marko Rozman.


11.02.2021

V katerem jeziku komunicirate s svojim avtomobilom?

Kar polovica od 10 najbolj prodajanih avtomobilov z vozniki prek izbirnikov na armaturni plošči ne komunicira v slovenščini. Evropska zakonodaja zahteva navodila za uporabo v jeziku potrošnika za vsako baterijo, ki je na trgu, to pa ni obvezno za jezik izbirnikov v elektronskih napravah, telefonih in celo v avtomobilih. Nedavno so na to opozorili pri AMZS in se zavzeli za spremembe na tem področju. Na cesti sta namreč varnost in s tem slovenščina v izbirnikih na armaturnih ploščah avtomobilov veliko bolj pomembni kot v mobilnem telefonu.


11.02.2021

Bitcoin kot igra ali resen vložek?

Profesor ekonomije Marko Pahor priznava, da se v njegovem poklicnem krogu marsikdo »igra« z bitcoini - iz radovednosti in želje po zaslužku. Odsvetuje pa, da bi mali vlagatelji tvegali vse svoje prihranke in jih vložili v kriptosvet. Ni pač vsak kot najbogatejši Zemljan Elon Musk, njegovo podjetje Tesla je kupilo za 1,5 milijarde dolarjev bitcoinov.


11.02.2021

Vrhunec burnega političnega obdobja

Vlado čaka glasovanje o nezaupnici - komentar Tomaža Celestine


10.02.2021

Protesti po vojaškem udaru v Mjanmaru

V Mjanmaru se protesti proti vojaškemu udaru po vseh mestih krepijo iz dneva v dan. Po nekaterih ocenah se je v največjem mestu Yangon zbralo sto tisoč mirnih protestnikov in zahtevalo vzpostavitev demokracije, policisti pa so v ponedeljek proti njim uporabili plastične naboje in vodne topove. Poročajo pa tudi o prestopih policistov na stran civilistov. Odstavljeni politiki Nacionalne lige za demokracijo z voditeljico Aung San su Či na čelu so že od minulega ponedeljka v hišnem priporu. Sandra Krišelj se je o ozadju vojaškega udara, interesih Kitajske na tem območju ter dilemi, ali Nobelova nagrajenka Aung San Su Či še velja za moralno ikono pogovarjala z nekdanjim kolegom, dopisnikom Lojzetom Kosom. Azijsko državo je obiskal osemkrat, prvič daljnega leta 1989.


10.02.2021

Dr. Viktorija Tomič: 77 odstotna zanesljivost ne zadošča

V Sloveniji smo od lanskega marca naredili že več kot 1.250.000 PCR in hitrih antigenskih testov na covid. Strokovno in širšo javnost bodejo v oči lažno pozitivni in lažno negativni rezultati. Prvi vnesejo veliko slabe volje in nevšečnosti, drugi pa vzbujajo lažen občutek varnosti in s tem pospešijo širjenje epidemije. Ker se s hitrimi testi srečuje vedno več ljudi, je tudi vprašanj vedno več. Za oddajo Ultrazvok smo poklicali mikrobiologinjo doc. dr. Viktorijo Tomič, ki na Kliniki Golnik vodi laboratorij, v katerem opravljajo teste na covid. Dr. Tomič pa sodeluje tudi v vladni svetovalni skupini za hitre teste. Pripravil Iztok Konc. Foto: webandi/ pixabay


10.02.2021

Bomo znali umetno inteligenco naučiti spoštovati človekove pravice?

Tehnologije umetne inteligence doživljajo eksponentno rast. Preoblikujejo svet, v katerem živimo in tudi to, kako ga doživljamo, saj konec koncev prav algoritmi umetne inteligence določajo, katere vsebine na spletu bi nas utegnile najbolj zanimati in tako v pomembni meri soustvarjajo naš pogled na svet. Umetna inteligenca se naglo uvaja na nova in nova področja, v gospodarstvu jo srečamo pod krovno oznako industrija 4.0. Z njeno pomočjo se marsikje že izbira nove kadre, oblikuje zavarovanja, trguje na borzah in napoveduje prihodnje trende, naj gre za gospodarske kazalce ali razvoj pandemije, pa tudi prihodnje vedenje ljudi. Tako Združene države Amerike kot Kitajska ogromno vlagajo v to ključno tehnologijo, vsaka s svojimi prioritetami in posledicami za družbo. Kako do etične umetne inteligence? Evropska unija si v tem kontekstu prizadeva za razvoj umetne inteligence, ki bi jo odlikovalo prav upoštevanje etičnih vidikov in človekovih pravic. Slovenija se aktivno vključuje v evropska prizadevanja in želi čim bolj izkoristiti znanje, ki ga na tem področju ima. Pripravljen je Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025, ki čaka na potrditev na vladi. Na ministrstvu za javno upravo so v torek, 9. februarja 2021 organizirali spletno okroglo mizo, na kateri so se posvetili spoštovanju etičnih načel in zagotavljanju človekovih pravic pri razvoju umetne inteligence. "To je dokazano dejstvo. Imamo nekatere škodljive uporabe, na katere se moramo odzvat, " je poudaril dr. Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti. "Škodljive za človekove pravice, za demokratične strukture in procese in za pravno državo. " "Etika tehnologije je neke vrste poskus družbenega dogovora, " je poudaril filozof dr. Luka Omladič. "Pokus družbe ali ima lahko kontrolo nad tehnologijo, za katero se zdi, da deluje sama od sebe. " "Upravljanje s podatki je temelj umetne inteligence," je opozorila dr. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za intelektualno lastnino. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za intelektualno lastnino. "Lahko da velja, da je umetna inteligenca toliko etična, kot je tisti, ki so ustvarja. Pri tem je tisti, ki jo ustvarja, tudi tisti, ki izbira in pripravlja podatke, na katerih se bodo mašine učile." Medtem ko etika nudi ključne smernice za uspešno sobivanje človekovih svoboščin in umetne inteligence, zgolj etične smernice ne zadoščajo za uspešno določanje okvirov, znotraj katerih naj se tehnologije razvijajo in uporabljajo. Za to je nujen čimprejšnji zakonski okvir. "Glavno tveganje danes je, da smo perfekcionistični, da skušamo iskati neke definicije pri tehnologiji, ki se šele razvija,« je izpostavil predsednik ad hoc odbora Sveta Evrope za umetno inteligenco dr. Gregor Strojin. "Osredotočiti se moramo na realne rizike, ki obstajajo zdaj, na odgovornost držav in iz tega izhajati. " Foto: Pixabay


09.02.2021

Odprtje trgovin

Od danes ponovno obratujejo nekatere storitvene dejavnosti in manjše trgovine in sicer tiste do 400 m2 površine. Za vse zaposlene v teh dejavnostih je pogoj opravljen test na covid, v nekaterih primerih, na primer za kozmetične salone pa to velja tudi za stranke, zaradi česar je precej hude krvi in mnogi saloni so zato ostali zaprti. O tem, kako so potekale priprave na odpiranje trgovin, predvsem testiranje in v kakšnih razmerah je zdaj dejavnost sta predstavila Mariča Lah predsednica Trgovinske zbornice Slovenije in Ladislav Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Več Drago Balažič.


09.02.2021

Nekateri dijaki bojkotirajo pouk na daljavo

Po večmesečnem premoru se v šole vračajo vsi učenci prve triade osnovne šole, vrata za vse odpirajo tudi vrtci. Preverili smo, kako poteka pouk na Osnovni šoli Bizeljsko. Danes sicer pouk prek spleta bojkotirajo dijaki, združeni v gibanje Zahtevamo šolo, ki opozarjajo na to, da izobraževanje na daljavo ni primerna rešitev za trenutno situacijo in da pristojni niso naredili dovolj, da bi se lahko šolarji izobraževali v šolah kljub slabši epidemiološki sliki. Več pa Špela Šebenik in Suzana Vahtarič.


08.02.2021

Umetniki mlajše generacije o smislih umetniškega ustvarjanja

Umetnost, ki ji je posvečena praznična pozornost, lahko nagovarja s svojim subtilnim, jasnim, celo ostrim jezikom. Lahko vzpostavlja dialog v časih negotovosti, strahu in sovražnosti ...V njej je potencial razpiranja pogledov na številne tematike, o katerih na njen način v vsakdanjem življenju težko spregovorimo, v njej se porajajo projekcije prihodnosti, zna začrtati meje etično sprejemljivega, pri ljudeh zbuja občutljivost in ranljivost ... Lahko nas tudi zabava in razveseljuje, družbi kaže sliko resničnosti, ter odigra vlogo norčka na dvoru, zrcalno podobo kralja …


Stran 97 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov