Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Peščica otrok svoje izobraževanje v času šolanja na osnovnih šolah opravlja, po prepričanju večine, na neklasičen način. Zakon o osnovni šoli namreč staršem daje pravico, da svojim otrokom omogočijo šolanje na domu. Kakšne so izkušnje tistih, ki so izbrali to možnost? Kakšni so pomisleki stroke? Kako je z opravljanjem izpitov? Odgovore dobite v prispevku Tine Lamovšek.
Lani se je na domu šolalo 278 otrok
Vsi starši imajo pravico organizirati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok na domu. Kot razloži Gregor Mohorčič z Ministrstva za šolstvo, omejitev ni. Svojega otroka morajo redno vpisati v osnovno šolo, nato morajo pred začetkom šolskega leta oddati pisno vlogo. Ravnatelj načeloma odobri vsem, razen tistim, ki so bili pri šolanju na domu preteklo šolsko leto ocenjeni negativno. Šola na koncu šolskega leta objavi izpitni koledar.
Starši osnovno šolo o izobraževanju na domu obvestijo za vsako šolsko leto posebej.
Avtorica knjige o šolanju na domu Kam pa ti hodiš v šolo? Gita Mateja de Laat s pomočjo moža in sestre že 7 let svoji hčeri omogoča šolanje na domu. K temu jo je prepričala predvsem svoboda, ki jo otrok, ki se šola na domu, ima.
Najpogostejši razlogi za šolanje na domu: potovanje oz. odsotnost, nazorski razlogi in zdravstveni razlogi.
Urnik je podrejen hčerini glasbeni šoli. “Zjutraj vstanemo in pozajtrkujemo, potem gre hči vadit violino. Po vadbi vzame v roke knjige, bere, izpolnjuje delovne zvezke.” Čeprav imajo nekateri starši težave z osnovno šolo, v katero je vpisan njihov otrok, ima Gita Mateja de Laat same pozitivne izkušnje. Pojasni, da dobro sodelujejo, dobi tudi primere vprašanj in tipov nalog, čez leto se tudi srečajo z učiteljico in se pogovorijo.
Najpogostejši očitek je, da otrokom primanjkuje zadostne socializacije s sovrstniki.
Kar se tiče socialnega vidika, razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek pravi, da ti otroci, ki se šolajo na domu, ne dobijo v enaki količini neposrednih socialnih izkušenj kot tisti, ki hodijo v vzgojno-izobraževalne ustanove. “Težko nekdo zagotovi, da se otrok, ki večino časa preživi v okolju odraslih, enako socializira kot tisti, ki 6 ur ali več preživi v šolskem okolju. “Res je, naši otroci se manj družijo s sovrstniki,” na to odgovori de Laatova, “a to za nas ne predstavlja slabe plati. Starši z otroki, ki se šolajo na domu, imamo redna srečanja, poučne izlete, poleg tega pa vsi šolarji na domu, ki jih poznam, hodijo v obšolske dejavnosti. Nekateri imajo zelo bogata družabna življenja prek drugih kanalov.”
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Peščica otrok svoje izobraževanje v času šolanja na osnovnih šolah opravlja, po prepričanju večine, na neklasičen način. Zakon o osnovni šoli namreč staršem daje pravico, da svojim otrokom omogočijo šolanje na domu. Kakšne so izkušnje tistih, ki so izbrali to možnost? Kakšni so pomisleki stroke? Kako je z opravljanjem izpitov? Odgovore dobite v prispevku Tine Lamovšek.
Lani se je na domu šolalo 278 otrok
Vsi starši imajo pravico organizirati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok na domu. Kot razloži Gregor Mohorčič z Ministrstva za šolstvo, omejitev ni. Svojega otroka morajo redno vpisati v osnovno šolo, nato morajo pred začetkom šolskega leta oddati pisno vlogo. Ravnatelj načeloma odobri vsem, razen tistim, ki so bili pri šolanju na domu preteklo šolsko leto ocenjeni negativno. Šola na koncu šolskega leta objavi izpitni koledar.
Starši osnovno šolo o izobraževanju na domu obvestijo za vsako šolsko leto posebej.
Avtorica knjige o šolanju na domu Kam pa ti hodiš v šolo? Gita Mateja de Laat s pomočjo moža in sestre že 7 let svoji hčeri omogoča šolanje na domu. K temu jo je prepričala predvsem svoboda, ki jo otrok, ki se šola na domu, ima.
Najpogostejši razlogi za šolanje na domu: potovanje oz. odsotnost, nazorski razlogi in zdravstveni razlogi.
Urnik je podrejen hčerini glasbeni šoli. “Zjutraj vstanemo in pozajtrkujemo, potem gre hči vadit violino. Po vadbi vzame v roke knjige, bere, izpolnjuje delovne zvezke.” Čeprav imajo nekateri starši težave z osnovno šolo, v katero je vpisan njihov otrok, ima Gita Mateja de Laat same pozitivne izkušnje. Pojasni, da dobro sodelujejo, dobi tudi primere vprašanj in tipov nalog, čez leto se tudi srečajo z učiteljico in se pogovorijo.
Najpogostejši očitek je, da otrokom primanjkuje zadostne socializacije s sovrstniki.
Kar se tiče socialnega vidika, razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek pravi, da ti otroci, ki se šolajo na domu, ne dobijo v enaki količini neposrednih socialnih izkušenj kot tisti, ki hodijo v vzgojno-izobraževalne ustanove. “Težko nekdo zagotovi, da se otrok, ki večino časa preživi v okolju odraslih, enako socializira kot tisti, ki 6 ur ali več preživi v šolskem okolju. “Res je, naši otroci se manj družijo s sovrstniki,” na to odgovori de Laatova, “a to za nas ne predstavlja slabe plati. Starši z otroki, ki se šolajo na domu, imamo redna srečanja, poučne izlete, poleg tega pa vsi šolarji na domu, ki jih poznam, hodijo v obšolske dejavnosti. Nekateri imajo zelo bogata družabna življenja prek drugih kanalov.”
Z našim dopisnikom iz Rima, Jankom Petrovcem, o tradicionalni papeževi poslanici "urbi et orbi" ter o raznolikosti praznične, božične kulinarike v Italiji.
Prazniki niso le blišč in hitenje, prazniki so tudi čas za pogovor, za razmišljanje, za odkritost, za priznanje. To je tudi čas , ko se je treba malce ustaviti. Prazniki povezujejo, pravi Jožko Smukavec eden izmed šestih sobratov v škofjeloškem kapucinskem samostanu. V Sloveniji v šestih samostanih v bratstvu živi 30 kapucinov. Kapucinski red odlikuje preprostost, veselje in odkritost. Tako je tudi v Škofji Loki, kjer v mogočnem samostanu, ki izvira iz leta 1707, živijo sobratje različnih starosti, različnih značajev in sposobnosti, tudi njihova čustva govorijo sama zase. Z Jožkom Smukavcem se je pogovarjala Aljana Jocif.
Prazniki niso le blišč in hitenje, prazniki so tudi čas za pogovor, za razmišljanje, za odkritost, za priznanje. To je tudi čas , ko se je treba malce ustaviti. Prazniki povezujejo, pravi Jožko Smukavec eden izmed šestih sobratov v škofjeloškem kapucinskem samostanu. V Sloveniji v šestih samostanih v bratstvu živi 30 kapucinov. Kapucinski red odlikuje preprostost, veselje in odkritost. Tako je tudi v Škofji Loki, kjer v mogočnem samostanu, ki izvira iz leta 1707, živijo sobratje različnih starosti, različnih značajev in sposobnosti, tudi njihova čustva govorijo sama zase. Z Jožkom Smukavcem se je pogovarjala Aljana Jocif.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vas zanima kakšne božične tradicije imajo v Etiopiji, na Japonskem, v Mehiki, Rusija ali na Irskem? O tem smo govorili s priseljenci Lauro Jarc, Olgo Kajbo, Carlosom Pacualom, Eyachewom Tefero ter Vesno Stopar in Genki centra.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kruh, ki je danes povsem običajno in vsakodnevno živilo, je imel nekoč veliko večji pomen. Pomenil je blagostanje, obilje, praznik. Sploh tisti beli, iz pšenične moke, je pri manj premožnih na mizi stal le ob božiču in veliki noči. Prav z božičnimi prazniki pa je povezanih nekaj posebnih oblik božičnega kruha. Slovenci smo tako v zadnjih letih spet začeli oživljati že skoraj pozabljeni poprtnik, Italijani že več kot 500 let prisegajo na paneton, Madžari pa svoj kurtoskalacs že pridno tržijo po vsem svetu.
Potem ko je Agencija za civilno letalstvo letos poleti po obširnem nadzoru ugotovila, da edini nacionalni letalski prevoznik Adria Airways ni več sposoben plačevati svojih obveznosti, je lastnikom – nemškemu finančnemu skladu 4K Invest – s ciljem dolgoročne finančne vzdržnosti naložila dokapitalizacijo podjetja. Do zdaj naj bi bila Adria dokapitalizirana s 4 milijoni evrov, a za kakšno vplačilo naj bi šlo, niso razkrili. Ali bo to vplačilo zadovoljilo Agencijo, ki Adriji grozi z odvzemom operativne licence za letenje, bo znano predvidoma v prihodnjem letu. Več v prispevku Simeone Rogelj.
Za več kot 184. tisoč učencev je danes zadnji dan pouka v tem koledarskem letu, saj so pred njimi kar 12 dni dolge božično-novoletne počitnice. Ponedeljkov 24. december, ki sicer ni pouka prost dan, so namreč na šolah že nadomeščali v soboto, 29. septembra, in tako še podaljšali tokratne počitniške dni. Kako počitnice in praznike pričakujejo četrtošolci Maruša, Lina, Ajda, Žan, Tine in Samuel z Osnovne šole Rače, je preverila Tadeja Bizilj.
Praznične in proste dneve bodo številni izkoristili tudi za obisk gora. Obisk visokogorja je te dni zaradi zimskih razmer in nizkih temperatur zahteven in primeren le za dobro pripravljene in izkušene gornike, ki se znajo gibati v zimskih razmerah. Gorski reševalci in Planinska zveza Slovenije zato priporočajo pravo izbiro ciljev, samo odgovornost in skrb za lastno varnost pa morata biti na prvem mestu. Prispevek Aljane Jocif.
Izraz »preiskovalke« je bližnjica za parlamentarne preiskovalne komisije, v novem mandatu Državnega zbora bodo delovale vsaj tri, pri tisti o delovanju slabe banke je politika poenotena.
Ilka Štuhec je velika zmagovalka Val Gardene. Najboljša slovenska alpska smučarka je v manj kot 24 urah najprej zmagala na smuku za svetovni pokal alpskih smučark, nato pa je popolno vrnitev po poškodbi v slogu največjih šampionk kronala še z najhitrejšo vožnjo za zmago na superveleslalomu za popolni dvojček zmag na progi Saslong v Dolomitih. Žan Kranjec je prvič v karieri slavil na veleslalomu v Saalbachu. Tekmi sta spremljala in pokomentirala Igor Tominec in Marko Cirman.
2.803 prebežniki so v Sloveniji letos zaprosili za mednartodno zaščito, a več kot 90% od njih je že zapustilo našo državo. Slovenija je od leta 1991 do danes 803 ljudem zagotovila mednarodno zaščito, od njih jih v Sloveniji na današnji dan živi 547.
Slovenski odvetniki bodo jutri, 19. decembra 2018, že osmič pripravili »Dan odvetniške pravne pomoči pro bono« v odvetniških pisarnah povsod po Sloveniji (spletno stran odvetniške zbornice lahko obiščete tukaj) in v prostorih lokalnih skupnosti v Novi Gorici, na Igu, Brezovici, Grosupljem in v Ljubljani, pa tudi na mirujočih avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa na Cankarjevi ulici pred Namo in na Preglovem trgu v Fužinah.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
ZKP RTV SLO je skupaj s Prvim programom izdala plošček in pesmarico z otroškimi skladbami Violinček 5. Predstavlja ga urednik za otroško glasbo na Prvem programu Radia Slovenija Matej Jevnišek.
Minister za zdravje Samo Fakin je danes tudi uradno naznanil ukinitev Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni ter sporočil, da bo program obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami v prihodnje deloval v okviru ljubljanskega Kliničnega centra kot samostojna organizacijska enota. Ker je okoli 100 otrok letno še vedno premalo za zagotavljanje kakovostne obravnave je že po novem letu dogovorjen sestanek o povezovanju s Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.
Neveljaven email naslov