Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Peščica otrok svoje izobraževanje v času šolanja na osnovnih šolah opravlja, po prepričanju večine, na neklasičen način. Zakon o osnovni šoli namreč staršem daje pravico, da svojim otrokom omogočijo šolanje na domu. Kakšne so izkušnje tistih, ki so izbrali to možnost? Kakšni so pomisleki stroke? Kako je z opravljanjem izpitov? Odgovore dobite v prispevku Tine Lamovšek.
Lani se je na domu šolalo 278 otrok
Vsi starši imajo pravico organizirati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok na domu. Kot razloži Gregor Mohorčič z Ministrstva za šolstvo, omejitev ni. Svojega otroka morajo redno vpisati v osnovno šolo, nato morajo pred začetkom šolskega leta oddati pisno vlogo. Ravnatelj načeloma odobri vsem, razen tistim, ki so bili pri šolanju na domu preteklo šolsko leto ocenjeni negativno. Šola na koncu šolskega leta objavi izpitni koledar.
Starši osnovno šolo o izobraževanju na domu obvestijo za vsako šolsko leto posebej.
Avtorica knjige o šolanju na domu Kam pa ti hodiš v šolo? Gita Mateja de Laat s pomočjo moža in sestre že 7 let svoji hčeri omogoča šolanje na domu. K temu jo je prepričala predvsem svoboda, ki jo otrok, ki se šola na domu, ima.
Najpogostejši razlogi za šolanje na domu: potovanje oz. odsotnost, nazorski razlogi in zdravstveni razlogi.
Urnik je podrejen hčerini glasbeni šoli. “Zjutraj vstanemo in pozajtrkujemo, potem gre hči vadit violino. Po vadbi vzame v roke knjige, bere, izpolnjuje delovne zvezke.” Čeprav imajo nekateri starši težave z osnovno šolo, v katero je vpisan njihov otrok, ima Gita Mateja de Laat same pozitivne izkušnje. Pojasni, da dobro sodelujejo, dobi tudi primere vprašanj in tipov nalog, čez leto se tudi srečajo z učiteljico in se pogovorijo.
Najpogostejši očitek je, da otrokom primanjkuje zadostne socializacije s sovrstniki.
Kar se tiče socialnega vidika, razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek pravi, da ti otroci, ki se šolajo na domu, ne dobijo v enaki količini neposrednih socialnih izkušenj kot tisti, ki hodijo v vzgojno-izobraževalne ustanove. “Težko nekdo zagotovi, da se otrok, ki večino časa preživi v okolju odraslih, enako socializira kot tisti, ki 6 ur ali več preživi v šolskem okolju. “Res je, naši otroci se manj družijo s sovrstniki,” na to odgovori de Laatova, “a to za nas ne predstavlja slabe plati. Starši z otroki, ki se šolajo na domu, imamo redna srečanja, poučne izlete, poleg tega pa vsi šolarji na domu, ki jih poznam, hodijo v obšolske dejavnosti. Nekateri imajo zelo bogata družabna življenja prek drugih kanalov.”
4543 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Peščica otrok svoje izobraževanje v času šolanja na osnovnih šolah opravlja, po prepričanju večine, na neklasičen način. Zakon o osnovni šoli namreč staršem daje pravico, da svojim otrokom omogočijo šolanje na domu. Kakšne so izkušnje tistih, ki so izbrali to možnost? Kakšni so pomisleki stroke? Kako je z opravljanjem izpitov? Odgovore dobite v prispevku Tine Lamovšek.
Lani se je na domu šolalo 278 otrok
Vsi starši imajo pravico organizirati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok na domu. Kot razloži Gregor Mohorčič z Ministrstva za šolstvo, omejitev ni. Svojega otroka morajo redno vpisati v osnovno šolo, nato morajo pred začetkom šolskega leta oddati pisno vlogo. Ravnatelj načeloma odobri vsem, razen tistim, ki so bili pri šolanju na domu preteklo šolsko leto ocenjeni negativno. Šola na koncu šolskega leta objavi izpitni koledar.
Starši osnovno šolo o izobraževanju na domu obvestijo za vsako šolsko leto posebej.
Avtorica knjige o šolanju na domu Kam pa ti hodiš v šolo? Gita Mateja de Laat s pomočjo moža in sestre že 7 let svoji hčeri omogoča šolanje na domu. K temu jo je prepričala predvsem svoboda, ki jo otrok, ki se šola na domu, ima.
Najpogostejši razlogi za šolanje na domu: potovanje oz. odsotnost, nazorski razlogi in zdravstveni razlogi.
Urnik je podrejen hčerini glasbeni šoli. “Zjutraj vstanemo in pozajtrkujemo, potem gre hči vadit violino. Po vadbi vzame v roke knjige, bere, izpolnjuje delovne zvezke.” Čeprav imajo nekateri starši težave z osnovno šolo, v katero je vpisan njihov otrok, ima Gita Mateja de Laat same pozitivne izkušnje. Pojasni, da dobro sodelujejo, dobi tudi primere vprašanj in tipov nalog, čez leto se tudi srečajo z učiteljico in se pogovorijo.
Najpogostejši očitek je, da otrokom primanjkuje zadostne socializacije s sovrstniki.
Kar se tiče socialnega vidika, razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek pravi, da ti otroci, ki se šolajo na domu, ne dobijo v enaki količini neposrednih socialnih izkušenj kot tisti, ki hodijo v vzgojno-izobraževalne ustanove. “Težko nekdo zagotovi, da se otrok, ki večino časa preživi v okolju odraslih, enako socializira kot tisti, ki 6 ur ali več preživi v šolskem okolju. “Res je, naši otroci se manj družijo s sovrstniki,” na to odgovori de Laatova, “a to za nas ne predstavlja slabe plati. Starši z otroki, ki se šolajo na domu, imamo redna srečanja, poučne izlete, poleg tega pa vsi šolarji na domu, ki jih poznam, hodijo v obšolske dejavnosti. Nekateri imajo zelo bogata družabna življenja prek drugih kanalov.”
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Neveljaven email naslov