Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na prvi šolski dan je tudi ekipa Prvega prestopila šolski prag in preverila, kakšno leto je pred šolarji in zaposlenimi na šoli, česa se mladi veselijo, česa mogoče ne. Janez Podlesnik in Špela Šebenik sta obiskala OŠ Zadobrova, kjer bo novo šolsko leto nekaj posebnega.
Osnovnošolci in srednješolci so se vrnili v šolske klopi
Osnovne šole bo v novem šolskem letu obiskovalo predvidoma 184.169 učenk in učencev, od tega bo šolski prag prestopilo 21.874 prvošolk in prvošolčkov. V 27 osnovnih šol s prilagojenim programom in 21 enot s prilagojenim programom pri osnovnih šolah bo predvidoma vključenih 3.118 otrok. Ekipa Prvega se je odpravila na OŠ Zadobrova, kjer se bo letošnje šolsko leto začelo še bolj posebno kot sicer. Odprli bodo namreč nov prizidek. Ravnatelj Vladimir Znoj:
“Prvi šolski dan je vedno neka posebna zgodba, nekaj novega, letos pa bomo še posebej veseli, ker odpiramo lep in uporaben prizidek šoli. Dolgo smo razmišljali, kako naj bi izgledal, tako da smo ga res opremili učinkovito, kakovostno in bo izboljšal proces dela. Imamo nekaj posebnih prostorov – na primer naravoslovni kabinet, kjer imamo 3D-prezentacijo in fiksno postavljene mikroskope, akvarije. Potem imamo postavljeno visoko gredo, kjer bodo otroci lahko sadili zelišča, zelenjavo. Imamo senzorno sobo, ki je namenjena za sproščanje učencev s posebnimi potrebami. Učilnice pa so vse opremljene z vrhunsko tehniko, ki jo učitelji zelo dobro uporabljajo in tudi učenci jo že poznajo.”
Devetošolka Julija priznava, da je bilo danes težko vstati in bi imela še nekaj dni počitnic več, Ana pa je bila današnjega dne vesela, “ker je spet videla prijatelje in učitelje, ki so zelo prijazni”. Deveti razred bo sicer zanjo nekaj posebnega, zadnji razred s prijatelji, s katerimi si skupaj devet let, nato pa se razideš. Mladi še ne razmišljajo o nacionalnem preverjanju znanja, ki jih čaka ob koncu 9. razreda, čeprav vedo, da je prehod v srednjo šolo, ki jih čaka prihodnje leto, kar velik korak.
Odprtje prostorov bo popoldne, že dopoldne pa je bilo na OŠ Zadobrova nekaj posebnega za prvošolce. Pričakali so jih v telovadnici in večnamenski dvorani, kjer so jim pripravili krajši kulturni program, nato pa jim razkazali prostore šole in jih povabili na sladko presenečenje v jedilnico. Kaj so povedali po sprejemu?
Delovne sobote
Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so sporočili, da so v tem šolskem letu predvidene tri delovne sobote. Dve bosta nadomestili dva pouka prosta dneva. V soboto, 29. septembra, bodo v šolah nadomeščali 24. december in tako podaljšali novoletne počitnice. V soboto, 11. maja 2019, bodo šole nadomeščale petek, 3. maj 2019, in tako podaljšale prvomajske počitnice. Tretja delovna sobota pa je morala biti dodana zato, ker bi bilo sicer v novem šolskem letu premalo dni pouka. Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole namreč določa, da pouk od 1. do 8. razreda ne sme trajati manj kot skupaj 189 dni, v 9. razredu pa ne manj kot skupaj 174 dni. Po šolskem koledarju 2018/2019 je od 3. septembra, ko se začne pouk, pa do konca pouka skupaj 188 dni pouka, zato je bilo treba dodati še eno delovno soboto.
4474 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na prvi šolski dan je tudi ekipa Prvega prestopila šolski prag in preverila, kakšno leto je pred šolarji in zaposlenimi na šoli, česa se mladi veselijo, česa mogoče ne. Janez Podlesnik in Špela Šebenik sta obiskala OŠ Zadobrova, kjer bo novo šolsko leto nekaj posebnega.
Osnovnošolci in srednješolci so se vrnili v šolske klopi
Osnovne šole bo v novem šolskem letu obiskovalo predvidoma 184.169 učenk in učencev, od tega bo šolski prag prestopilo 21.874 prvošolk in prvošolčkov. V 27 osnovnih šol s prilagojenim programom in 21 enot s prilagojenim programom pri osnovnih šolah bo predvidoma vključenih 3.118 otrok. Ekipa Prvega se je odpravila na OŠ Zadobrova, kjer se bo letošnje šolsko leto začelo še bolj posebno kot sicer. Odprli bodo namreč nov prizidek. Ravnatelj Vladimir Znoj:
“Prvi šolski dan je vedno neka posebna zgodba, nekaj novega, letos pa bomo še posebej veseli, ker odpiramo lep in uporaben prizidek šoli. Dolgo smo razmišljali, kako naj bi izgledal, tako da smo ga res opremili učinkovito, kakovostno in bo izboljšal proces dela. Imamo nekaj posebnih prostorov – na primer naravoslovni kabinet, kjer imamo 3D-prezentacijo in fiksno postavljene mikroskope, akvarije. Potem imamo postavljeno visoko gredo, kjer bodo otroci lahko sadili zelišča, zelenjavo. Imamo senzorno sobo, ki je namenjena za sproščanje učencev s posebnimi potrebami. Učilnice pa so vse opremljene z vrhunsko tehniko, ki jo učitelji zelo dobro uporabljajo in tudi učenci jo že poznajo.”
Devetošolka Julija priznava, da je bilo danes težko vstati in bi imela še nekaj dni počitnic več, Ana pa je bila današnjega dne vesela, “ker je spet videla prijatelje in učitelje, ki so zelo prijazni”. Deveti razred bo sicer zanjo nekaj posebnega, zadnji razred s prijatelji, s katerimi si skupaj devet let, nato pa se razideš. Mladi še ne razmišljajo o nacionalnem preverjanju znanja, ki jih čaka ob koncu 9. razreda, čeprav vedo, da je prehod v srednjo šolo, ki jih čaka prihodnje leto, kar velik korak.
Odprtje prostorov bo popoldne, že dopoldne pa je bilo na OŠ Zadobrova nekaj posebnega za prvošolce. Pričakali so jih v telovadnici in večnamenski dvorani, kjer so jim pripravili krajši kulturni program, nato pa jim razkazali prostore šole in jih povabili na sladko presenečenje v jedilnico. Kaj so povedali po sprejemu?
Delovne sobote
Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so sporočili, da so v tem šolskem letu predvidene tri delovne sobote. Dve bosta nadomestili dva pouka prosta dneva. V soboto, 29. septembra, bodo v šolah nadomeščali 24. december in tako podaljšali novoletne počitnice. V soboto, 11. maja 2019, bodo šole nadomeščale petek, 3. maj 2019, in tako podaljšale prvomajske počitnice. Tretja delovna sobota pa je morala biti dodana zato, ker bi bilo sicer v novem šolskem letu premalo dni pouka. Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole namreč določa, da pouk od 1. do 8. razreda ne sme trajati manj kot skupaj 189 dni, v 9. razredu pa ne manj kot skupaj 174 dni. Po šolskem koledarju 2018/2019 je od 3. septembra, ko se začne pouk, pa do konca pouka skupaj 188 dni pouka, zato je bilo treba dodati še eno delovno soboto.
Revija Finance Manager je nedavno objavila lestvico 100 najbogatejših Slovencev. Njihovo premoženje se je glede na lani povečalo za osem odstotkov na 8,7 milijarde evrov. Kaj pomeni bogastvo? Kako živijo najbolj bogati? In ne nazadnje - kaj bi jih vprašali? Poslušalke in poslušalci Prvega so v torkovi kontaktni oddaji razmišljali na glas.
Dopisnica Karmen Švegl iz Bangkoka spremlja pogovore o podaljšanju prekinitve spopadov v Gazi. Dogovor je v veljavo stopil v petek in naj bi prvotno trajal do danes, a sta se vpleteni strani v ponedeljek uspeli dogovoriti o podaljšanju prekinitve spopadov za dva dni, predvsem z željo po nadaljevanju izmenjave talcev, ki jih je v začetku oktobra zajel Hamas, in palestinskih zapornikov iz Izraela. Od petka sta Izrael in Hamas izvedla tri izmenjave talcev in zapornikov. S Karmen Švegl, ki poroča s širšega azijskega območja, pa se je Darja Groznik pogovarjala tudi o onesnaženem zraku v Indiji in kitajskih varnostnih razmerah.
Vsaka tretja ženska v Evropi je imela izkušnjo fizičnega nasilja, v Sloveniji se je po ocenah Društva SOS telefon nasilje nad ženskami povečalo za 20 odstotkov, še vedno se največ nasilja zgodi v družinskem okolju, le majhen delež žrtev pa nasilje tudi prijavi. Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami se je voditeljica Tita Mayer pogovarjala z vodjo Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin. Foto: Pixabay
Po kibernetskem napadu, ki se je zgodil na Holdingu slovenskih elektrarn, smo se o izpostavljenosti kritične infrastrukture tovrstnim varnostnim tveganjem pri nas in o pomenu ozaveščenosti glede kibernetske varnosti pogovarjali z etičnim hekerjem Milanom Gaborjem, direktorjem podjetja Viris, ki se ukvarja z odkrivanjem varnostnih tveganj v informacijskih sistemih. Z Milanom Gaborjem se je pogovarjal Aleš Kocjan.
Nahajamo se v tednu Karitasa, ki letos nagovarja z geslom »Upanje za vse«. Tokrat največ pozornosti namenjajo delu organizacije Karitas v Sloveniji in hkrati izrekajo zahvalo prostovoljcem za pomoč, saj vsako leto opravijo preko pol milijona prostovoljnih ur za posameznike in družine v stiski. Teden bo predvsem delaven v skrbi za materialno pomoč skoraj 100.000 osebam, ki jim Karitas tudi v oteženih okoliščinah redno pomaga z materialno pomočjo in s svetovanjem. Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske Karitas hkrati vabi k poslušanju letošnjega dobrodelnega dogodka, Klica dobrote.
Sodobna tehnologija bistveno spreminja in zaznamuje naša življenja. Marsikdaj nam močno olajša delo, obenem pa prinaša določene izzive in pasti. Zato je pomembno, da učence opremimo z znanji, ki jih potrebujejo, da bodo v digitalni družbi znali izkoristiti svoj potencial. Učenci in dijaki pri učenju in pridobivanju informacij dandanes namreč najpogosteje uporabljajo prav splet. Zato je zaživel nacionalni portal eTorba, ki pod geslom »Množimo znanje« ponuja učencem, učiteljem, staršem in vsem drugim zainteresiranim posameznikom enoten brezplačni dostop do relevantnih, strokovno in didaktično pregledanih elektronskih učnih gradiv. Predstavila nam ga je dr. Mirjam Oblak, ki na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje dela v službi za digitalizacijo izobraževanja.
Že ves november, sploh pa zadnji teden, smo z vseh strani 'bombardirani' z oglasi o črnem petku, norih popustih, posebnih akcijah in vsem, kar sodi zraven. Jutri bo to prepričevanje trgovcev, da moramo nujno izkoristiti znižane cene, ki so znižane morda le na videz, doseglo vrhunec, vleklo pa se bo lahko še vse do t.i. kibernetskega ponedeljka. Potrošniške organizacije opozarjajo, da 'ni vse zlato, kar se sveti' in da moramo biti prav v času teh velikih akcij še toliko bolj previdni pri nakupih. Evropski potrošniški center Slovenija je na ljudi naslovil sedem pomembnih nasvetov za varnejše nakupovanje – ne le na črni petek, ampak tudi med decembrsko praznično mrzlico in pravzaprav skozi vse leto. Nasvete nam je podrobneje predstavila Romana Javornik, vodja EPC.
Nad nemško vlado kot Damoklejev meč visi sodba ustavnega sodišča, izrečena pred natanko tednom dni, ki državo močno omejuje v razpolaganju z denarjem za prihodnja vlaganja. Nemški ustavni sodniki so vladi preprečili razpolaganje s 60 milijardami evrov nekoriščenih posojil iz časa epidemije korona virusa. Vlada je namreč sredstva leta 2021 prerazporedila v podnebni sklad. Za kako veliko vsoto gre? Kako to vpliva na nemški proračun, ki je tik pred sprejetjem? Je vlada v krizi?
Mesec november je mesec boja proti odvisnosti. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da se starostna meja, pri kateri otroci pridejo v stik z alkoholom, tobakom in konopljo znižuje. Opozarjajo, da je to velik problem, saj nižja starost uživanja navedenih substanc pomeni večje tveganje za odvisnost. V ospredje odvisnosti sicer zadnja leta prihaja odvisnost od sodobnih tehnologij. V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi te vrste odvisnosti. Foto: Pixabay
Dmitrij Muratov je novinar in odgovorni urednik časnika Nova gazeta , ki je znan po poročanju o človekovih pravicah in zlorabah ruske oblasti. Muratov je tudi dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 2021 – takrat jo je prejel skupaj s filipinsko novinarko Mario Ressa. Nobelovo nagrado je prodal na dražbi za skoraj sto milijonov evrov, izkupiček pa namenil Unicefu za pomoč begunskim otrokom iz Ukrajine. Danes naj bi se začel sodni postopek, ki ga je sprožil prav on, ker je bil označen za tujega agenta.
Avtonomna vožnja, ki se ji približujejo avtomobili z razvojem asistenčnih sistemov je tema, ki se ji bomo posvetili v naslednjih minutah in projektu »Hi Drive«, s katerim želijo pri Avtomotozvezi Slovenije izobraziti voznike v poznavanju in uporabi asistenčnih sistemov, ki lahko pozitivno vplivajo na varnost vožnje, če jih znamo uporabljati in najbrž učinkujejo tudi negativno, če jih ne znamo, če ne vemo, kako delujejo.
Pred 34 leti je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah. Kljub temu, da so jo ratificirale skoraj vse države na svetu – z izjemo ZDA in Somalije – sta zadnji dve leti v svetu prinesli veliko nazadovanje zagotavljanja otrokovih pravic. Zaradi starih in novih kriznih vojnih žarišč (Gaza, Ukrajina, Sudan) in številnih naravnih nesreč živijo otroci v v nenehni nevarnosti za svoje življenje in v nehumanih življenjskih pogojih. Na srečo ne pri nas, kjer je stanje na tem področju razmeroma dobro, čeprav je možnosti za izboljšavo še veliko: predvsem ko gre za pomanjkanje strokovnjakov s področja duševnega zdravja otrok in mladih ter medvrstniškega nasilja, o katerem so govorili na posvetu Kako sodelovati za učinkovitejše zmanjševanje nasilja med mladimi. Več o stanju otrokovih pravic v svetu in doma ter o reševanju problematike medvrstniškega nasilja smo izveli v današnji Aktualni temi na Prvem.
Raven odpadne embalaže v Evropi je na najvišji ravni. V zadnjem desetletju je njena rast prehitela gospodarstvo in rasla hitreje kot obseg trgovalnega blaga. Zadnji podatki Eurostata o odpadni embalaži, objavljeno oktobra 2023, ponovno potrjujejo rast, priča smo 6-odstotnem povečanju nastajanja odpadkov v samo enem letu. Letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov v ospredje postavlja prav embalažo. Pripravlja jo slovenska nevladna organizacija Ekologi brez meja. Njen predstavnik Jaka Kranjc poudarja, da Slovenci so vestni pri zbiranju ločene embalaže.
Leta 2018 je na pobudo dveh gospodarskih slovenskih organizacij iz Trsta in Celovca zaživel projekt MAJ - Mreža Mladi Alpe Jadran, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih sosednjih držav in Slovenije.
Tudi letos v času pred prazniki lahko napišete voščilnico, ki jo bo dobil eden od stanovalcev Domov za starejše po Sloveniji. Zbirajo jih v DEOS Centru starejših Notranje Gorice.
Pretirano zadolževanje gospodinjstev je problematika, s katero se ne srečujemo samo v Sloveniji, pač pa prav v vseh državah Evropske unije. Še zlasti najrevnejše prebivalstvo tvega, da bo z zadolževanjem šlo predaleč in se tako ujelo v spiralo dolgov, zaradi česar ne bo moglo več pokrivati tekočih življenjskih stroškov in celo ostalo brez doma. Za osveščanje in izobraževanje o tej problematiki je Inštitut Prelomi organiziral mednarodno konferenco o preprečevanju zadolženosti in boljšanju svetovanja o dolgovih. Na njej je sodeloval tudi dr. Dieter Korczak, predsednik Evropske mreže za potrošniške dolgove in koordinator Evropske platforme za zaščito pred prezadolženostjo – PEPPI. O vzrokih za pretirano zadolževanje gospodinjstev in o nujnih ukrepih za preprečevanje teh praks se je z njim pogovarjala Cirila Štuber.
Danes se v Novi Gorici končujejo tradicionalni dnevi slovenskega turizma. Gre za osrednji strokovni dogodek v panogi, ki je bil letos namenjen vprašanjem in izzivom, ki jih slovenskemu turizmu prinaša digitalizacija in v njenem okviru umetna inteligenca. Katere prednosti prinaša turizmu in česa je turistične delavce strah?
Letos obeležujemo 20. obletnico državnega programa Zora, ki je prvi organizirani presejalni program za raka v Sloveniji. V teh 20 letih se je zbolevnost za rakom materničnega vratu več kot prepolovila, v Sloveniji pa smo na poti do popolne odprave bolezni, so danes povedali na Onkološkem inštitutu. Rak materničnega vratu je sicer četrti najpogostejši rak pri ženskah na svetu. V Sloveniji letno beležimo 110 novih primerov in 42 smrti.
Vas zanima zgodovina območja, kjer živite, oziroma ste v dilemi, kako varno je to področje? Morda vam bo v pomoč nova aplikacija, ki so jo ustvarili na Oddelku za naravne nesreče pri Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Gre za Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji. V Aktualni temi ga je predstavil Lenart Štaut z inštituta.
V razmerah globalnih političnih kriz in podnebnih sprememb se države vedno bolj zavedajo pomena lastne prehranske varnosti oz. suverenosti. Slovenija je to vprašanje dolgo zanemarjala in na rastlinskem delu postala odvisna od uvoza in s tem zelo ranljiva. Ugledni razpravljalci iz vrst proizvodnje, znanosti in politike so se v odprti razpravi pogovarjali o ukrepih, s katerimi bi sedanji razpadajoči sistem zagotavljanja hrane preusmerili v trajnostni sistem, ki bo vzdržen tako z ekonomskega, okoljskega in socialnega vidika. Za večjo prehransko varnost je potrebno tesnejše sodelovanje vseh členov v celotni verigi od kmeta do potrošnika, njihovi odnosi pa morajo biti pravični. Preobrazba celotnega prehranskega sistema bo eden najbolj kompleksnih in zahtevnih procesov, hkrati pa je to eno najpomembnejših strateških vprašanj naše prihodnosti.
Neveljaven email naslov