Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Guinnessova knjiga rekordov: 140 milijonov prodanih izvodov, izhaja v 100 državah sveta in več kot 20 jezikih
27. avgust leta 1955 je datum, ko je izšla prva izdaja Guinnessove knjige rekordov, v kateri se bolj ko ne vse vrti okoli številk. Idejo zanjo je dobil sir Hugh Beaver, nekoč direktor pivovarne Guinness, in sicer ob pivu. Danes postopek (sicer brezplačne) prijave rekorda poteka veliko bolj resno. In traja precej časa, pod jasnimi in strogimi pravili ter izključno prek spletne strani Guinnesssove knjige rekordov, razlaga Mojca Benedičič, urednica slovenske izdaje Guinnessove knjige rekordov.
“Treba je fotografirati, snemati, imeti najmanj dva neodvisna sodnika, ki podpišeta tudi izjavo. Včasih je potreben tudi obisk predstavnika Guinnessove knjige rekordov.”
Od letno prejetih 50 tisoč prijav za nove rekorde, se jih samo osem odstotkov dejansko tudi znajde v knjigi. Če ne moreš izmeriti z metrom, stehtati ali prešteti, potem verjetno ni rekord. Tudi pojmi »lepota, zvestoba in prijaznost« pri prijavi ne bodo uspeli. Priznani so le svetovni rekordi, dosežki na državni ravni jih ne zanimajo. Starostna omejitev za nekatere vrste rekordov obstaja, še posebej pa so strogi glede rekordov, povezanih s hrano.
“Pogoj je, da se uporabljena hrana poje oziroma razdeli. Lahko je razdeljena dobrodelnim organizacijam ali obiskovalcem dogodka, a brez tega rekord ne bo priznan.”
V zadnjem času je naveč rekordov postavljenih v Aziji, na Kitajskem. Smo pa tudi Slovenci zelo dobro zastopani, sploh glede na to, koliko nas je. V Guinnessovo knjigo rekordov jih je vpisanih 23.
1. Največ plesnih figur new yorker v 30 sekundah
2. Največji klopotec
3. Najhitrejši zaključek igre Salt and Sanctuary v načinu »any«
4. Največja razdalja z desko za veslanje stoje (s supom) na mirni vodi v 24 urah
5. Rekord teka na 800 metrov v dvorani (2002, Jolanda Batagelj)
6. Najvišje zabijanje s trampolina s saltom naprej (Dunkin Devils)
7. Prva delitev zlate medalje v alpskem smučanju (OI 2014, Tina Maze)
8. Največji adventni venec
9. Največ sorojencev na mednarodni tekmi ragbija
10. Največja bujta repa
11. Največ ljudi med sočasnim pleskanjem zgradb
12. Največja parada avtomobilov alfa romeo
13. Največja četvorka
14. Največja prekolesarjena razdalja v 12 urah (Marko Baloh)
15. Največji natisnjeni Koran
16. Prvi vzpon na Anapurno 1 (Tomaž Humar)
17. Prvi poročeni par na Everestu (Andrej in Marija Štremfelj)
18. Največji jamski grad (Predjamski grad)
19. Čokolada z največjo površino
20. Najstarejše glasbilo (piščal)
21. Največja preplavana razdalja na prostem (Martin Strel, Amazonka)
22. Največja hitrost na električni rolki (rekord dosežen v Sloveniji)
23. Najvišji rezultat v streljanju ISFF z zračno pištolo na 10 m (rekord dosežen v Sloveniji)
4474 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Guinnessova knjiga rekordov: 140 milijonov prodanih izvodov, izhaja v 100 državah sveta in več kot 20 jezikih
27. avgust leta 1955 je datum, ko je izšla prva izdaja Guinnessove knjige rekordov, v kateri se bolj ko ne vse vrti okoli številk. Idejo zanjo je dobil sir Hugh Beaver, nekoč direktor pivovarne Guinness, in sicer ob pivu. Danes postopek (sicer brezplačne) prijave rekorda poteka veliko bolj resno. In traja precej časa, pod jasnimi in strogimi pravili ter izključno prek spletne strani Guinnesssove knjige rekordov, razlaga Mojca Benedičič, urednica slovenske izdaje Guinnessove knjige rekordov.
“Treba je fotografirati, snemati, imeti najmanj dva neodvisna sodnika, ki podpišeta tudi izjavo. Včasih je potreben tudi obisk predstavnika Guinnessove knjige rekordov.”
Od letno prejetih 50 tisoč prijav za nove rekorde, se jih samo osem odstotkov dejansko tudi znajde v knjigi. Če ne moreš izmeriti z metrom, stehtati ali prešteti, potem verjetno ni rekord. Tudi pojmi »lepota, zvestoba in prijaznost« pri prijavi ne bodo uspeli. Priznani so le svetovni rekordi, dosežki na državni ravni jih ne zanimajo. Starostna omejitev za nekatere vrste rekordov obstaja, še posebej pa so strogi glede rekordov, povezanih s hrano.
“Pogoj je, da se uporabljena hrana poje oziroma razdeli. Lahko je razdeljena dobrodelnim organizacijam ali obiskovalcem dogodka, a brez tega rekord ne bo priznan.”
V zadnjem času je naveč rekordov postavljenih v Aziji, na Kitajskem. Smo pa tudi Slovenci zelo dobro zastopani, sploh glede na to, koliko nas je. V Guinnessovo knjigo rekordov jih je vpisanih 23.
1. Največ plesnih figur new yorker v 30 sekundah
2. Največji klopotec
3. Najhitrejši zaključek igre Salt and Sanctuary v načinu »any«
4. Največja razdalja z desko za veslanje stoje (s supom) na mirni vodi v 24 urah
5. Rekord teka na 800 metrov v dvorani (2002, Jolanda Batagelj)
6. Najvišje zabijanje s trampolina s saltom naprej (Dunkin Devils)
7. Prva delitev zlate medalje v alpskem smučanju (OI 2014, Tina Maze)
8. Največji adventni venec
9. Največ sorojencev na mednarodni tekmi ragbija
10. Največja bujta repa
11. Največ ljudi med sočasnim pleskanjem zgradb
12. Največja parada avtomobilov alfa romeo
13. Največja četvorka
14. Največja prekolesarjena razdalja v 12 urah (Marko Baloh)
15. Največji natisnjeni Koran
16. Prvi vzpon na Anapurno 1 (Tomaž Humar)
17. Prvi poročeni par na Everestu (Andrej in Marija Štremfelj)
18. Največji jamski grad (Predjamski grad)
19. Čokolada z največjo površino
20. Najstarejše glasbilo (piščal)
21. Največja preplavana razdalja na prostem (Martin Strel, Amazonka)
22. Največja hitrost na električni rolki (rekord dosežen v Sloveniji)
23. Najvišji rezultat v streljanju ISFF z zračno pištolo na 10 m (rekord dosežen v Sloveniji)
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Potem ko so potrošniške organizacije v preteklih desetletjih že uspešno dosegle prepoved napačnih trditev pri izdelkih, jih ta naloga še čaka na področju storitev. Zeleno letenje je tak bistroumni nesmisel, s katerim poskušajo letalske družbe od potrošnikov iztisniti še kak dodaten evro.
Črnogorski predsednik Jakov Milatović bo danes nadaljeval posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank, o katerih bo podelil mandat za sestavo nove vlade. Po pričakovanjih naj bi novi mandatar postal vodja gibanja Evropa zdaj Milojko Spajić, ki se o novi koaliciji pogaja tudi s prosrbsko in prorusko koalicijo strank. Kot je Jakov Milatović povedal v intervjuju našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu, pričakuje vlado, ki bo končala blokado evropske poti in poskrbela, da bo Črna gora v nekaj letih nova članica Evropske unije.
Rezultati 25-letnega štetja in opazovanja štorkelj kažejo, da populacija v Sloveniji raste, njihova bivališča pa se pomikajo z vzhoda proti zahodu. Cirila Štuber se je o štorkljah v Sloveniji pogovarjala z Uršo Gajšek iz DOPPS. Foto: Urša Gajšek
Neveljaven email naslov