Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Triglav, ki je v začetku septembra prvič v 123 letih ostal brez stolpa, bo spet dobil svoj simbol oz. simbol številnih Slovencev
V začetku meseca je Aljažev stolp s Triglava odpeljal helikopter, takoj je stekla pospešena in zahtevna obnova. V delavnici jeseniškega podjetja KOV so ga pod budnim očesom strokovnjakov, restavratorjev in konservatorjev obnovili in spet sestavili. Vodja projekta Aljažev stolp – ohranimo naš simbol Martin Kavčič iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije razlaga, da so “obnovili sestavne elemente, ki so že bili prisotni“, pri čemer posebej poudari barvo.
Barva Aljaževega stolpa se je skozi leta v marsičem spreminjala. Leta 1896 so se v Avstro-Ogrski izvajale dodatne meritve, zato so geodetski merilci prišli do Aljaža in so ga prosili, ali ga lahko kako pobarvajo, da bo bolje viden. Dogovorili so se za temnejšo streho in bel obod. Ta barvni princip je bil ves čas prisoten z dvema izjemama – prva je malarska vojna, druga pa obdobje po drugi svetovni vojni do leta 1984, ko je bil stolp rdeče barve.
Stolp bodo morali pred vrnitvijo še prebarvati. Med restavriranjem so našli tudi odtis starejšega napisa Aljažev stolp. Gorazd Lemajič iz Narodnega muzeja opozarja na pomembnost našega odnosa do tega spomenika in kulturne dediščine. Poleg sistematičnega vzdrževanja je namreč nadvse pomembno tudi varovanje, to pa je naloga nas vseh, predvsem planincev, ki osvajajo vrh Triglava.
Razstavljanje in vnovična postavitev stolpa sta bila velik izziv za zaposlene v KOV-u. Med njimi je tudi Anže Mrak, ki je ob obnovi čutil tremo.
Moram povedati, da so se nam vsem od začetka kar malo tresle roke. Kako pristopiti k delu, da ne bi kakšne stvari poškodovali? Ampak imamo kar precej izkušenj z delom s kovino, tako da ko so enkrat dela stekla, smo videli, da gre.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Triglav, ki je v začetku septembra prvič v 123 letih ostal brez stolpa, bo spet dobil svoj simbol oz. simbol številnih Slovencev
V začetku meseca je Aljažev stolp s Triglava odpeljal helikopter, takoj je stekla pospešena in zahtevna obnova. V delavnici jeseniškega podjetja KOV so ga pod budnim očesom strokovnjakov, restavratorjev in konservatorjev obnovili in spet sestavili. Vodja projekta Aljažev stolp – ohranimo naš simbol Martin Kavčič iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije razlaga, da so “obnovili sestavne elemente, ki so že bili prisotni“, pri čemer posebej poudari barvo.
Barva Aljaževega stolpa se je skozi leta v marsičem spreminjala. Leta 1896 so se v Avstro-Ogrski izvajale dodatne meritve, zato so geodetski merilci prišli do Aljaža in so ga prosili, ali ga lahko kako pobarvajo, da bo bolje viden. Dogovorili so se za temnejšo streho in bel obod. Ta barvni princip je bil ves čas prisoten z dvema izjemama – prva je malarska vojna, druga pa obdobje po drugi svetovni vojni do leta 1984, ko je bil stolp rdeče barve.
Stolp bodo morali pred vrnitvijo še prebarvati. Med restavriranjem so našli tudi odtis starejšega napisa Aljažev stolp. Gorazd Lemajič iz Narodnega muzeja opozarja na pomembnost našega odnosa do tega spomenika in kulturne dediščine. Poleg sistematičnega vzdrževanja je namreč nadvse pomembno tudi varovanje, to pa je naloga nas vseh, predvsem planincev, ki osvajajo vrh Triglava.
Razstavljanje in vnovična postavitev stolpa sta bila velik izziv za zaposlene v KOV-u. Med njimi je tudi Anže Mrak, ki je ob obnovi čutil tremo.
Moram povedati, da so se nam vsem od začetka kar malo tresle roke. Kako pristopiti k delu, da ne bi kakšne stvari poškodovali? Ampak imamo kar precej izkušenj z delom s kovino, tako da ko so enkrat dela stekla, smo videli, da gre.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Urška Henigman se je o odkritju pogovarjala z vodjem raziskovalne skupine Draganom Mihailovićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 9. maju, dnevu Evrope je Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji pripravila natečaj, na katerem so slovenski osnovnošolci z literarnimi, likovnimi in foto-video izdelki prikazali, kakšen je obraz, ki jim ga kaže Evropa. Šesto- do devetošolci so se tako poglobili v preteklost Evrope, nastanek Evropske unije, razmišljali so o tem, kaj jim EU pomeni ter kakšna je po njihovo prihodnost te meddržavne skupnosti. Natečaja se je udeležilo 28 različnih šol, med vsemi prispelimi izdelki sta žirija in obiskovalci Facebook strani informacijske pisarne izbrali najboljše, ki so priznanja prejeli danes. Kakšen obraz Evropa kaže osnovnošolcem, je preverila Andreja Gradišar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski znanstveniki so prišli do novega pomembnega odkritja, ki ga je včeraj objavila prestižna znanstvena revija Nature Communication. Raziskovalci Kemijskega instituta so namreč ugotovili, kako naravni toksin, ki ga proizvaja deževnik, naredi poro na površini celice, pred katero se brani. Odkritje ima velik pomen tako za nadaljnjo raziskovanje možnih novih pristopov za boj proti bakterijskim okužbam, ki zaradi vse večje odpornosti bakterij na antibiotike, kot tudi za razvoj novih nanosenzorjev. V mednarodni raziskavi, ki so jo vodili in koordinirali ljubljanski strokovnjaki, so sodelovali še znanstveniki z oxfordske univerze, japonskega instituta Riken in britanskega podjetja Oxford Nanopore Technologies. Več o samem odkritju in njegovem pomenu lahko poslušate v pogovoru z vodjo raziskave in direktorjem Kemijskega instituta, prof. dr. Gregorjem Anderluhom. Foto: Kemijski institut
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ko je pred nekaj tedni grški otok Lesbos obiskala Angelina Jolie, da bi opozorila na trpljenje beguncev, ki si za ceno lastnih življenj prizadevajo izbojevati še nekaj upanja za prihodnost, je večino navzočih medijev veliko bolj zanimala njena osebna telesna teža kot pa humanitarna katastrofa, na katero je hollywoodska zvezda s svojim prihodom želela usmeriti pozornost. Kako v današnjem svetu opozarjajo na humanitarne katastrofe in zbirajo pomoč za trpeče, na številne načine odseva tudi spremembo glede tega, kako smo danes pravzaprav solidarni. Veliko več pove o nas samih in naših sodobnih digitaliziranih družbah kot pa o tistih, ki potrebujejo pomoč.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Koliko davkov ponikne v davčnih oazah in kako preprečiti izogibanje plačevanju davkov ? O tem so danes razpravljali na komisiji za nadzor javnih financ. Od 32-tih milijonov dodatno obračunanega davka pri poslovanju z davčnimi oazami, je plačanega le tretjina. Člani komisije so sprejeli seznanitveni sklep , da je pri zadnjih prodajah državnega premoženja morda šlo tudi za nezakonita dejanja, ker so prodaje potekale prek tako imenovanih namenskih družb s sedežem v davčnih oazah.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Koliko davkov ponikne v davčnih oazah in kako preprečiti izogibanje plačevanju davkov ? O tem so danes razpravljali na komisiji za nadzor javnih financ. Od 32-tih milijonov dodatno obračunanega davka pri poslovanju z davčnimi oazami, je plačanega le tretjina. Člani komisije so sprejeli seznanitveni sklep , da je pri zadnjih prodajah državnega premoženja morda šlo tudi za nezakonita dejanja, ker so prodaje potekale prek tako imenovanih namenskih družb s sedežem v davčnih oazah.
Neveljaven email naslov