Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dokument povzema osnovno idejo in vizijo pravične trgovine, s katero je še vedno povezanih mnogo zmot.
Mednarodna listina o pravični trgovini povzema vizijo gibanja, ki se zavzema za proizvodnjo brez človeških in okoljskih žrtev
Da bi bili vsi v trgovski verigi posameznega izdelka pravično plačani in da proizvodnja ne bi škodovala okolju na način, ki ga narava sama ne zmore sanirati, se marsikomu zdi utopija. Z življenjskim slogom, ki ga imamo danes Zemljani, morda res. A društva, organizacije, proizvajalci in drugi akterji, ki ravnajo v skladu z načeli pravične trgovine, so prepričani, da to ni misija nemogoče. Kot opažajo slovenski zagovorniki pravične trgovine, je ta pojem pri nas velikokrat napačno razumljen. Osnovo za njegovo razumevanje predstavlja danes objavljena Mednarodna listina o pravični trgovini.
Dokument je na voljo tudi v našem jeziku, najdete ga na spletni strani Pravične trgovine Slovenija. Do zdaj ga je podpisalo deset slovenskih organizacij. “Je dokument, ki ga lahko nekdo na hitro prebere in mu je hitro jasno, za kaj se zavzema gibanje pravične trgovine,” opisuje Živa Kavka Gobbo, predsednica društva za sonaraven razvoj Focus. Pojem pravična trgovina je pri nas namreč še vedno velikokrat napačno razumljen, pojasnjuje Živa Lopatič, vodja pravične trgovine Slovenija:
“Ljudje pridejo v trgovino in vprašajo, ali to pomeni, da je vse brezplačno. Tako bi bilo pravično do njih, ki jim ne bi bilo treba nič plačati, menijo.”
“Nekateri mislijo, da to pomeni, da ne plačujemo davkov. Večina pa pojem povezuje s samim trgovskim prostorom, a pravična trgovina je veliko več,” našteva Lopatičeva in nadaljuje:
“Gre za gibanje, ki si prizadeva za svet, v katerem so pravičnost, enakost in trajnostni razvoj v središču trgovskih struktur, poslovnih modelov in praks, tako da lahko vsakdo pri svojem delu ohrani spodoben in dostojanstven način preživljanja in razvije svoj polni človeški potencial.”
Prva gibanja za pravično trgovino so se v svetu sicer pojavila po 2. svetovni vojni, konkretneje so pričela delovati leta 1991. V Sloveniji so prisotna manj časa, okvirno 15 let in želijo biti zgled za ostale trgovine, ne pa njihova alternativa.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dokument povzema osnovno idejo in vizijo pravične trgovine, s katero je še vedno povezanih mnogo zmot.
Mednarodna listina o pravični trgovini povzema vizijo gibanja, ki se zavzema za proizvodnjo brez človeških in okoljskih žrtev
Da bi bili vsi v trgovski verigi posameznega izdelka pravično plačani in da proizvodnja ne bi škodovala okolju na način, ki ga narava sama ne zmore sanirati, se marsikomu zdi utopija. Z življenjskim slogom, ki ga imamo danes Zemljani, morda res. A društva, organizacije, proizvajalci in drugi akterji, ki ravnajo v skladu z načeli pravične trgovine, so prepričani, da to ni misija nemogoče. Kot opažajo slovenski zagovorniki pravične trgovine, je ta pojem pri nas velikokrat napačno razumljen. Osnovo za njegovo razumevanje predstavlja danes objavljena Mednarodna listina o pravični trgovini.
Dokument je na voljo tudi v našem jeziku, najdete ga na spletni strani Pravične trgovine Slovenija. Do zdaj ga je podpisalo deset slovenskih organizacij. “Je dokument, ki ga lahko nekdo na hitro prebere in mu je hitro jasno, za kaj se zavzema gibanje pravične trgovine,” opisuje Živa Kavka Gobbo, predsednica društva za sonaraven razvoj Focus. Pojem pravična trgovina je pri nas namreč še vedno velikokrat napačno razumljen, pojasnjuje Živa Lopatič, vodja pravične trgovine Slovenija:
“Ljudje pridejo v trgovino in vprašajo, ali to pomeni, da je vse brezplačno. Tako bi bilo pravično do njih, ki jim ne bi bilo treba nič plačati, menijo.”
“Nekateri mislijo, da to pomeni, da ne plačujemo davkov. Večina pa pojem povezuje s samim trgovskim prostorom, a pravična trgovina je veliko več,” našteva Lopatičeva in nadaljuje:
“Gre za gibanje, ki si prizadeva za svet, v katerem so pravičnost, enakost in trajnostni razvoj v središču trgovskih struktur, poslovnih modelov in praks, tako da lahko vsakdo pri svojem delu ohrani spodoben in dostojanstven način preživljanja in razvije svoj polni človeški potencial.”
Prva gibanja za pravično trgovino so se v svetu sicer pojavila po 2. svetovni vojni, konkretneje so pričela delovati leta 1991. V Sloveniji so prisotna manj časa, okvirno 15 let in želijo biti zgled za ostale trgovine, ne pa njihova alternativa.
Sv. Jurij je eden najbolj priljubljenih svetnikov, je zavetnik številnih mest, župnij, celo držav. Na prav poseben način, s knjigami in vrtnicami, ga praznujejo Katalonci.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kaj lahko človeku zagotovi srečo – marksizem ali kapitalizem? – To je vprašanje, o katerem bosta danes ponoči razpravljala kontroverzni kanadski psiholog Jordan Peterson in nič manj razvpiti slovenski filozof Slavoj Žižek. Ker prvi velja za intelektualnega prvaka sodobne globalne desnice, drugi pa, prav tako v svetovnem merilu, za zastavonošo današnje levice, številni opazovalci menijo, da bi v Torontu, kjer bo soočenje potekalo, navsezadnje lahko videli veliki svetovnonazorski oziroma ideološki obračun našega časa. Pa je to res? Kaj pravzaprav smemo pričakovati od soočenja med Žižkom in Petersonom, je v pogovoru s filozofom, dr. Gregorjem Modrom, preverjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Tokrat se nam je v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila Karin Potočnik s Koroške, mlečne regije, kjer si želijo, da bi ljudje po mleko spet hodili s kanglicami. Zakaj in čemu vse bi to prispevalo, pa lahko slišite v pogovoru!
Se bolniki z vprašanji o evtanaziji v času, ko je podpornikom peticije za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja uspelo zbrati 5000 podpisov, obračajo tudi na zastopnike pacientovih pravic? Duša Hlade Zore temu pritrdi. Trenutno zakon pacientu omogoča pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje. Obrazec o vnaprejšnji zavrnitvi zdravstvene oskrbe lahko najdete na spletni strani ali pri zastopnikih pacientovih pravic, pri nekaterih osebnih zdravnikih, podrobnosti pa najdete tudi v prispevku Tine Lamovšek.
»Nikoli se nikomur dokup ni odvzel,« to je danes večkrat poudaril generalni direktor ZPIZA Marijan Papež. S tem se je odzval na pobudo civilne iniciative, ki zahteva spremembo zakonodaje na tem področju in po mnenju pokojninskega zavoda dejstev ne predstavlja objektivno. Urška Valjavec predstavlja pogled pokojninske zavarovalnice.
V sodobnem svetu je zmožnost procesiranja velikih količin informacij pogosto tisti dejavnik, ki ločuje med zmagovalci in poraženci. To nedvomno velja tudi za področje znanosti, kjer so velepodatkom prav tako lahko kos le vrhunski superračunalniški centri. V tem pogledu je nova pridobitev Kemijskega inštituta velikega pomena. Danes so tam namreč odprli Ažmanov računski center, ki nosi ime pionirja računalniške kvantne kemije pri nas, Andreja Ažmana. Z direktorjem Kemijskega inštituta Gregorjem Anderluhom se je pogovarjala Nina Slaček.
Evropsko sodišče za človekove pravice praznuje 60-letnico. Ob tej priložnosti so na ljubljanski pravni fakulteti pripravili posvet z naslovom ESČP - varuh človekovih pravic in vladavine prava. Za več kot 800 milijonov ljudi namreč to sodišče predstavlja zadnje upanje, da bodo njihove pravice spoštovane. Ali kot je med drugim dejal predsednik slovenskega ustavnega sodišča Rajko Knez: "Ko gre najbolj narobe, se obrnemo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Kot smo lahko slišali, je Slovenija glede izvrševanja sodb ESČP-ja v zadnjih letih naredila velik premik. V štirih letih je število neizvršenih sodb z nekaj čez 300 zmanjšala na 11. In to kljub temu, da so nekatere sodbe boleče posegle v proračun.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Stanovanjska problematika mladih je vse bolj pereče vprašanje, ki terja sodelovanje več akterjev, predvsem pa države in občin. O razmerah na stanovanjskem področju za mlade so danes na okrogli mizi poleg okoljskega ministrstva in republiškega stanovanjskega sklada spregovorili tudi predstavniki mladinskih organizacij; skupaj so iskali odgovore na vprašanje, kako naj mladi pridejo ob vse višjih cenah nepremičnin in najemnin pridejo do lastniškega oziroma najemniškega stanovanja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal z Nino Bavčar Čargo, direktorico Inštituta za mladinsko politiko, ki že več let podeljuje certifikate mladim prijazna občina. Povedala je, katere so glavne težave, s katerimi se ob vstopu na nepremičninski trg soočajo mladi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Cvetna nedelja je sicer povezana predvsem z oljčnimi vejicami in butaricami, na Prvem pa smo nedeljsko jutro namenili bolj cvetočemu rastlinju. Z Matjažem Mastnakom se je Andreja Čokl pogovarjala o tem, zakaj narcis ne smemo podariti v šopku z drugimi cvetlicami, od kod v resnici izvirajo tulipani in kako so v 17. stoletju povzročili finančni zlom, kdaj so bile vijolice slovenski izvozni artikel in zakaj lepo dišeče vrtnice vzdržijo manj časa.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam ahko pomaga, da svojo idejo uresničiš že letos.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov