Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V ljubljanskem Kliničnem centru so spet dokazali, da so lahko vrhunski tudi v svetovnem merilu. Prvi doslej so namreč po 3D-modelu iz tkiv, kosti, kože in živcev roke naredili nov nos. Na podlakti so ga pustili mesec dni, nato pa ga ožiljenega in oživčenega prenesli na obraz pacientke, ki so ji zaradi invazivnega kožnega raka amputirali nos. Pacientka je že 6 dan po operaciji normalno dihala in vonjala. Gre za izredni dosežek, za katerega se že zanimajo tudi tuji strokovnjaki, pa tudi bolniki. V UKC se tako že pogovarjajo z novo pacientko. Sicer pa je pri nas po nekaterih ocenah okoli 20 pacientov s popolno amputacijo nosu in bi bili primerni za takšno rekonstrukcijo.
Kot prvi na svetu naredili nov nos z lastnim živcem in prekrvavitvijo
V ljubljanskem Kliničnem centru so spet dokazali, da so lahko vrhunski tudi v svetovnem merilu. Prvi doslej so namreč po 3D-modelu iz tkiv, kosti, kože in živcev roke naredili nov nos. Na podlakti so ga pustili mesec dni, nato pa ga ožiljenega in oživčenega prenesli na obraz pacientke, ki so ji zaradi invazivnega kožnega raka amputirali nos. Pacientka je že 6 dan po operaciji normalno dihala in vonjala. Gre za izredni dosežek, za katerega se že zanimajo tudi tuji strokovnjaki, pa tudi bolniki. V UKC se tako že pogovarjajo z novo pacientko. Sicer pa je pri nas po nekaterih ocenah okoli 20 pacientov s popolno amputacijo nosu in bi bili primerni za takšno rekonstrukcijo.
Predstojnik kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Uroš Ahčan:
“Rekonstrukcija nosu po popolni amputaciji predstavlja enega najzahtevnejših posegov. Prednosti take rekonstrukcije nosu, ki je izdelan iz telesu lastnih tkiv, so tudi v manjšem številu operacij, hitrejšem celjenju in krajši rehabilitaciji.«
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V ljubljanskem Kliničnem centru so spet dokazali, da so lahko vrhunski tudi v svetovnem merilu. Prvi doslej so namreč po 3D-modelu iz tkiv, kosti, kože in živcev roke naredili nov nos. Na podlakti so ga pustili mesec dni, nato pa ga ožiljenega in oživčenega prenesli na obraz pacientke, ki so ji zaradi invazivnega kožnega raka amputirali nos. Pacientka je že 6 dan po operaciji normalno dihala in vonjala. Gre za izredni dosežek, za katerega se že zanimajo tudi tuji strokovnjaki, pa tudi bolniki. V UKC se tako že pogovarjajo z novo pacientko. Sicer pa je pri nas po nekaterih ocenah okoli 20 pacientov s popolno amputacijo nosu in bi bili primerni za takšno rekonstrukcijo.
Kot prvi na svetu naredili nov nos z lastnim živcem in prekrvavitvijo
V ljubljanskem Kliničnem centru so spet dokazali, da so lahko vrhunski tudi v svetovnem merilu. Prvi doslej so namreč po 3D-modelu iz tkiv, kosti, kože in živcev roke naredili nov nos. Na podlakti so ga pustili mesec dni, nato pa ga ožiljenega in oživčenega prenesli na obraz pacientke, ki so ji zaradi invazivnega kožnega raka amputirali nos. Pacientka je že 6 dan po operaciji normalno dihala in vonjala. Gre za izredni dosežek, za katerega se že zanimajo tudi tuji strokovnjaki, pa tudi bolniki. V UKC se tako že pogovarjajo z novo pacientko. Sicer pa je pri nas po nekaterih ocenah okoli 20 pacientov s popolno amputacijo nosu in bi bili primerni za takšno rekonstrukcijo.
Predstojnik kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Uroš Ahčan:
“Rekonstrukcija nosu po popolni amputaciji predstavlja enega najzahtevnejših posegov. Prednosti take rekonstrukcije nosu, ki je izdelan iz telesu lastnih tkiv, so tudi v manjšem številu operacij, hitrejšem celjenju in krajši rehabilitaciji.«
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Izsek iz Nočnega obiska s Simonom Koblarjem, raziskovalcem na urbanističnem inštitutu RS.
Izsek iz Nočnega obiska s Simonom Koblarjem, raziskovalcem na Urbanističnem inštitutut RS.
Kdaj ste nazadnje na roke napisali pismo? Si opomnike zapisali s (kemičnim) svinčnikom na papir in ne v pametni telefon? Je tipkanje oz. pisanje na računalnik, tablico ali telefon tudi pri vas že nadomestilo pisanje na roko? Ta in sorodna vprašanja smo v nedeljskem jutru na Prvem zastavili našim poslušalcem.
Zakaj ima pismo ali sporočilo, napisano na roko, poseben čar? Odgovarja mag. Marjana Jazbec, predsednica Društva Radi pišemo z roko.
Zadnji teden marca je Društvo Radi pišemo z roko razglasilo za teden pisanja z roko, v katerega so z namenom promocije pisanja z roko vključili številne izobraževalne in kulturne ustanove. Zakaj tak teden in ali bo tipkanje sčasoma popolnoma nadomestilo ročno pisanje, je v nedeljskem jutru na Prvem razmišljala predsednica društva, mag. Marjana Jazbec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
15. aprila bo televizijski dnevnik praznoval 50 let oddajanja. Ob praznovanju obletnice osrednje informativne oddaje na Televiziji Slovenija je bilo na RTV Slovenija srečanje nekdanjih in aktivnih sodelavcev Dnevnika. Spremljali so ga govori odgovorne urednice informativnega programa Manice Janežič Ambrožič, direktorice Televizije Slovenije Ljerke Bizilj, generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca in nekdanjih voditeljev. Na Prvem smo se o prihodnosti oddaje pogovarjali z novo odgovorno urednico Manico Janežič Ambrožič.
Univerzalna dostopnost do zdravstva ni nekaj, kar je zagotovljeno vsem oziroma si jo lahko privoščijo brez večje finančne obremenitve. Vsaj polovica prebivalstva še vedno nima polnega kritja osnovnih zdravstvenih storitev. 100 milijonov ljudi se še vedno nahaja v skrajni revščini, zato ker morajo plačevati za zdravstveno varstvo, več kot 800 milijonov ljudi pa porabi več kot 10 odstotkov proračuna gospodinjstva za plačila v zdravstvu. Zato je ta univerzalna dostopnost vizija, h kateri stremijo vse članice OZN, je pa to tudi osrednja tema letošnjega svetovnega dneva zdravja, ki ga obeležujemo jutri. Gre za zelo kompleksno področje, kot je Tini Lamovšek razložil Tit Albreht z Nacionalnega inštituta z javno zdravje, ne smemo v raziskava in lestvicah gledati selektivno, ampak širše. Kot primer je navedel, kako imata Slovenija in Nemčija prebivalce s podobno pričakovano življenjsko dobo, čeprav država na severu za zdravstvo glede na BDP nameni 4000 na prebivalca, mi pa slabih 2000 evrov.
O čem gasilci razmišljajo, ko so na poti na intervencijo? Kakšne posledice puščajo tragični prizori? Na kakšen način lahko pomagamo, če smo prvi na kraju prometne nesreče?
Problematiko osvetljujeta zdravnik Bojan Knap, ki ima dolgoletne izkušnje pri svetovanju vrhunskim in rekreativnim športnikom, ter psihiater Andrej Kastelic, predstojnik Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V veljavo je stopil pravilnik, s katerim bo Slovenija kot doslej že sedem drugih evropskih držav omejila vsebnost transmaščobnih kislin v živilih. Najvišja dovoljena vsebnost transmaščobnih kislin v živilih je zavezujoč za izdelke slovenskih proizvajalcev in za živila iz uvoza ter obroke v gostinskih lokalih in institucionalnih obratih javne prehrane in znaša dva grama na sto gramov skupnih maščob v živilu.
O živahnem start-up podjetništvu pri nas in pričakovanjih do naslednje vlade se je Maja Derčar pogovarjala z Boštjanom Špetičem, solastnikom Zemante in tistim, ki v okviru Silicijevih vrtičkov zbira podatke o slovenskih zagonskih podjetjih.
Ena od glavnih vprašanj in morda tudi želja pri novi tehnologiji je tudi vprašanje samovozečih vozil – nekatere je tega strah, drugi že sanjarijo o tem, da se bodo v avtomobilu prej ukvarjali z vsem drugim kot pa z vožnjo samo. Da bodo že jutri takšna vozila polna cest, seveda ni realistično, pa vendar strokovnjaki in znanstveniki moči, napore, energijo in znanje usmerjajo tudi v to. Kako je sicer s tem v Sloveniji? Je tudi za našo državo – kot mnogi radi poudarjajo – prihodnost že tu? Tina Lamovšek se je o tem pogovarjala z generalnim sekretarjem AMZS-ja Francetom Kmetičem.
Minuli teden je na tečaj iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo, na reaktor TRIGA, prišlo osem študentov in dva profesorja - prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožef Stefan. Ob obisku je prof. Smitha, prof. Forgeta in doc. dr. Luko Snoja pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov