Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Orson Welles – genialec, ki je samo z glasom povzročil masovno paniko
Pred natanko 80 leti – 30. oktobra leta 1938 – je newyorška radijska postaja CBS nenadoma prekinila predvajanje in oglasil se je napovedovalec:
“Prekinjamo oddajo zaradi objave posebnega poslovnega združenja za sprejemanje in oddajanje novic. Na observatoriju v Chicagu so dvajset minut pred osmo na planetu Mars opazili več močnih eksplozij plina v pravilnih presledkih …”
Tako se je začela radijska igra Vojna svetov, ki je nastala po istoimenskem znanstveno-fantastičnem romanu. Napisal ga je angleški pisatelj Herbert George Wells, za radio pa ga je priredil in igro režiral mladi, takrat 23-letni Orson Welles. Aktualizirana igra je bila tako prepričljiva, da so številni poslušalci verjeli, da planet res napadajo bitja iz vesolja, kar je sprožilo množično paniko.
Da so radio takrat ljudje dojemali drugače, pripoveduje doc. dr. Jože Vogrinc, sociolog kulture in medijev z ljubljanske filozofske fakultete.
“Predvsem je radio imel vlogo, ki jo je pozneje prevzela televizija. Družine so ga poslušale dnevno, bile so zbrane okoli radijskega sprejemnika.”
Kljub temu, da se je radijska Vojna svetov začela z obvestilom, da gre za priredbo romana, da je Orson v uvodni napovedi prebral prolog in da so epizodo predvajali na noč čarovnic, je prevladovala masovna panika. Kaj je pripomoglo k verodostojnosti zgodbe?
“Welles je pravzaprav izkoristil načine, kako se poroča o nenadnih dogodkih, pri čemer se recimo telefonira v program, napovedovalci pa prekinejo glasbo itn. Radijska igra je tukaj posnemala poročila in to je bilo novo.”
Elementa neponovljivosti danes na radiu tako rekoč ni več; na voljo so spletni in interni arhivi. Kakor koli, zavedanje, da je bilo tudi knjižno delo Vojna svetov veliko pred svojim časom, ostaja.
“Imate Elona Muska in druge genije, ki si pač predstavljajo, da bo človek šel na druge svetove in da tam ne bo imel nekih posebnih problemov. Wells je pa že vedel nekako to, da smo ljudje del sveta, v katerem živimo, in da svoj svet nosimo s seboj. Mi nosimo mikrobe s seboj, kamor koli gremo.”
Če bi bila knjiga Vojna svetov ob izidu tako zelo znana, kot je danes, panike verjetno ne bi bilo. Marsovce navsezadnje uničijo mikrobi, človeštvo pa preživi.
4474 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Orson Welles – genialec, ki je samo z glasom povzročil masovno paniko
Pred natanko 80 leti – 30. oktobra leta 1938 – je newyorška radijska postaja CBS nenadoma prekinila predvajanje in oglasil se je napovedovalec:
“Prekinjamo oddajo zaradi objave posebnega poslovnega združenja za sprejemanje in oddajanje novic. Na observatoriju v Chicagu so dvajset minut pred osmo na planetu Mars opazili več močnih eksplozij plina v pravilnih presledkih …”
Tako se je začela radijska igra Vojna svetov, ki je nastala po istoimenskem znanstveno-fantastičnem romanu. Napisal ga je angleški pisatelj Herbert George Wells, za radio pa ga je priredil in igro režiral mladi, takrat 23-letni Orson Welles. Aktualizirana igra je bila tako prepričljiva, da so številni poslušalci verjeli, da planet res napadajo bitja iz vesolja, kar je sprožilo množično paniko.
Da so radio takrat ljudje dojemali drugače, pripoveduje doc. dr. Jože Vogrinc, sociolog kulture in medijev z ljubljanske filozofske fakultete.
“Predvsem je radio imel vlogo, ki jo je pozneje prevzela televizija. Družine so ga poslušale dnevno, bile so zbrane okoli radijskega sprejemnika.”
Kljub temu, da se je radijska Vojna svetov začela z obvestilom, da gre za priredbo romana, da je Orson v uvodni napovedi prebral prolog in da so epizodo predvajali na noč čarovnic, je prevladovala masovna panika. Kaj je pripomoglo k verodostojnosti zgodbe?
“Welles je pravzaprav izkoristil načine, kako se poroča o nenadnih dogodkih, pri čemer se recimo telefonira v program, napovedovalci pa prekinejo glasbo itn. Radijska igra je tukaj posnemala poročila in to je bilo novo.”
Elementa neponovljivosti danes na radiu tako rekoč ni več; na voljo so spletni in interni arhivi. Kakor koli, zavedanje, da je bilo tudi knjižno delo Vojna svetov veliko pred svojim časom, ostaja.
“Imate Elona Muska in druge genije, ki si pač predstavljajo, da bo človek šel na druge svetove in da tam ne bo imel nekih posebnih problemov. Wells je pa že vedel nekako to, da smo ljudje del sveta, v katerem živimo, in da svoj svet nosimo s seboj. Mi nosimo mikrobe s seboj, kamor koli gremo.”
Če bi bila knjiga Vojna svetov ob izidu tako zelo znana, kot je danes, panike verjetno ne bi bilo. Marsovce navsezadnje uničijo mikrobi, človeštvo pa preživi.
12. avgusta praznujemo Mednarodni dan mladih. Da mladi potrebujejo svoj dan, na katerega lahko opozorijo na svoje težave, stiske in pravice, so na generalni skupščini OZN sklenili že leta 1999. Osrednja tema letošnjega Mednarodnega dne mladih nosi naslov Zelena znanja za mlade: Na poti k trajnostnemu svetu. Mladi največje izzive vidijo na področju duševnega zdravja, stanovanjskega vprašanja ter iskanja varnih in kakovostnih zaposlitev, vse pomembnejše pa so zanje tudi okoljska trajnost, trajnostna mobilnost in podnebne spremembe. Več v prispevku Lane Furlan in Aleša Ogrina.
Vsi, ki so v poplavah ostali brez domov, bodo potrebovali najprej začasne nastanitve, nato pa še trajnejše rešitve v obliki nadomestnih gradenj. A postopki pridobivanja dovoljenj so dolgotrajni in župani z vlado iščejo pot, kako jih pospešiti. O tem, od kod zemljišča, zakaj sprememba občinskega prostorskega načrta lahko traja več let in kako ta čas skrajšati, se je Erna Strniša pogovarjala z Vladimirjem Prebiličem, predsednikom Skupnosti občin Slovenije in županom Kočevja.
V ujmah so bili močno poškodovani tudi nekateri vrtci in šole. Na ministrstvu za izobraževanje zaenkrat ocenjujejo, da bi večina šol 1. septembra lahko normalno začela s poukom, ostale pa najkasneje sredi septembra. Zapleta se tudi pri študentih. Mnogi se namreč ne morejo pripravljati na jesenske izpitne roke, zato ministrstvo univerzam ponuja možnost zamika vpisa. O vsem tem Rene Markič s sogovornikoma Borisom Zupančičem, namestnik direktorja Direktorata za osnovne šole na ministrstvu za izobraževanje, in ministrom za visoko šolstvo Igorjem Papičem. foto: Pixabay
V ponedeljek, 14. avgusta, se v Novem mestu začenja Festival Jazzinty. Vse do sobote, 19. avgusta, se bodo tam odvijale jazzovske delavnice in večerni koncerti. Letošnji Jazzinty se predstavlja s sloganom preteklost = prihodnost. Fokus bo torej na ljudski glasbi v sodobnem času. Več o festivalu in delavnicah je z glasbeno urednico Aljo Kramar spregovorila umetniška vodja festivala Ana Čop.
Čeprav sta vreme in narava pred tednom dni velikemu delu Slovenije prinesla nesrečo in trpljenje, ter dnevi, ki sledijo poplavam in plazovom, minevajo v znamenju odstranjevanja posledic vodne ujme, ne smemo pozabiti, da so šolarji še vedno na počitnicah. Na srečo nekaterih delov Slovenije poplave niso doletele in se lahko počitniške aktivnosti odvijajo nemoteno. Kot vsako leto naš Program za mlade preverja vzdušje na počitniških taborih in delavnicah. Jutri bo v otroški oddaji Radijski ringaraja in mladinski oddaji Hudo še posebej živahno, saj je naša ekipa že od včeraj v Kranjski Gori na taboru Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. Od tam so se nam oglasili Vladimir Jovanovič, David Lap, Lara Gril in Špela Šebenik. V pogovoru z vodjo tabora Karmen Povh, enim od mentorjev Seanom Danielom iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike in otroki, ki te dni preživljajo na taboru.
Veliko požrtvovalnost so v najtežjih trenutkih minulega konca tedna pokazali tudi člani društev Gorske reševalne zveze Slovenije. Gorski reševalci so aktivno pomagali na vseh prizadetih območjih. O Intervencijah, ki so jih opravili in tem, kaj gorske reševalce še čaka v naslednjih dneh in tednih, se je s podpredsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije dr. Klemnom Belharjem pogovarjal Aleš Ogrin.
Zveza prijateljev mladine v sodelovanjih s svojimi področnimi društvi organizira brezplačno letovanje za otroke stare od pet do 17 let z območij prizadetih v poplavah. Zaenkrat bo to možno v Dolenjskih toplicah, iščejo pa tudi proste termine na obali. Katja Arhar se je o tem pogovarjala z generalno sekretarko ZPMS Bredo Krašna.
S poplavami so se na prizadetih območjih začeli kopičiti tudi veliki kupi kosovnih odpadkov. V mnogih občinah po državi so se zato samoorganizirali in vzpostavili posebne točke za te odpadke. Ponekod nastajajo veliki kupi, a na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zagotavljajo, da odvoz v večini primerov trenutno poteka vsaj enkrat dnevno. Ob tem ljudi posebej pozivajo, naj odpadkov, predvsem lesa, ne kurijo sami. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z direktorico Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanjo Bolte. foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Čeprav je Koroška še vedno območje siren, od tam prihajajo tudi dobre novice. Iz Dravograda sta oglasila Metka Pirc in Gašper Adrinek.
Sredi julija je več krajev v Pomurju prizadel orkanski veter, ki je odnesel strehe z mnogih hiš oziroma javnih objektov, podrl ogromno drevja, spremljajoča toča in nalivi pa so uničili veliko poljščin, sadovnjakov in vinogradov. No, pred dnevi je s svojo shrljivo močjo zagrozila reka Mura. Z vso silo je pritekala iz sosednje Avstrije in v soboto pred večerom predrla varovalni nasip pri Dolnji Bistrici. Vse dni, pa tudi noči je razmere na poplavljenem območju Pomurja spremljala Lidija Kosi, ki pa nam v tokratnem oglašanju pošilja sončne pozdrave.
V živo s terena se je oglašal Rok Valenčič, kjer je reka Završnica spremenila svoj tok.
V času povodnji so se po državi pisale različne zgodbe. Na dan prihajajo tako tudi izjemne zgodbe in pogumna dejanja posameznikov. Med drugim tudi iz zaselka Struge pred Lučami, kjer so morali takoj po divjanju narave preseliti 50 prebivalcev. V vasi Struge imajo trenutno dve strugi Savinje in nobene ceste. V petek zjutraj, ko sonce še ni vzšlo, pa se je začela prava apokalipsa, ki je šokirala številne domačine kakor tudi reševalce. Gorski reševalec GRS Celje Boštjan Pahovnik in reševalec na divjih vodah Franček Strmčnik sta na pomoč priskočila ujetim prebivalcem vasi, ki jih je podivjana Savinja z deročo vodo objela v otok. Razmere so bile kritične in nevarne. Boštjan Pahovnik je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da sta s Frančkom najprej reševala in prebujala prebivalce Luč potem pa sta se nevedoč kaj ju čaka, odpravila proti kraju Struge.
Jure K. Čokl in Blaž Kumše sta se ustavila tudi v Komendi, pred domom starejših občanov SeneCura. Pogovarjala sta se s poslovno direktorico SeneCura, Sando Gavranovič in delovno inštruktorico, Darjo Okleščen.
Poveljnik Civilne zaščite za zahodno Štajersko, Janez Melanšek pravi, da deset gorskih kmetij oskrbujejo s helikopterjem, prioriteta ostajata ureditev cestne povezave Ljubno – Luče in ureditev struge reke Savinje. Iz Okonine v občini Ljubno poročata Aleš Smrekar in Matija Mastnak.
Na Koroški Beli so v minulem vikendu opravili dve evakuaciji. Nevarnost proženja plazu so predvčerajšnjim sicer preklicali, kljub temu pa okoli 2000 prebivalcev še vedno trepeta pred plazino z več kot milijon kubičnih metrov zemlje, skal in peska. Roku Valenčiču so se pred mikrofonom pridružili poveljnik Civilne zaščite Jesenice, Igor Arh in poveljnik gasilcev na Koroški Beli, Blaž Peternel ter igralec, Gregor Čušin.
Jure K. Čokl se je v oglašanju iz Kamnika pogovarjal z vodjo intervencije in predsednikom PGD Kamnik, Jožetom Oblakom, županom občine Kamnik, Matejem Slaparjem in predsednikom gorske reševalne službe Kamnik, Jernejem Leniškom.
Jan Grilc se je v javljanju v živo iz Škofje Loke pogovarjal z dopisnico Aljano Jocif. »V taki nesreči spoznaš prijatelje«, je med drugim povedal tudi Pavle Košir, prebivalec Svete Barbare v dolini Hrastnice, ki je v najhujši noči skrbel še za 92-letno mamo.
Zvezdan Martić, v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija o današnji akciji in pomenu javnega servisa.
Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so povodenj in plazovi že odnesli približno 15 hiš, so tokrat zadele 500-letne vode, kažejo prvi izračuni. Da se podobna katastrofa ne bi zgodila septembra, bo najprej nujno treba očistiti in popraviti vodotoke, opozarja hidrolog in gradbeni inženir Rok Fazarinc.
Ponedeljek, 14. avgust, bo predvidoma dela prost dan oziroma dan solidarnosti. Dan bo namenjen vsem, ki želijo pomagati pri odpravi posledic katastrofalne vodne ujme in potrebujejo več prostega časa. Na kakšni osnovi je bila sprejeta ta odločitev vlade in kateri pomisleki se pojavljajo?
Neveljaven email naslov