Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pametni mobilni telefon je najpomembnejša naprava za dostop do spleta, tako kaže raziskava Medijska potrošnja 2018. Več kot 70% ljudi ob gledanju televizije pregleduje elektronsko pošto, brska po družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah, radio poslušamo predvsem v avtomobilu.
Več kot 70 odstotkov ljudi ob gledanju televizije pregleduje elektronsko pošto, brska po družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah, kaže raziskava Medijska potrošnja 2018
Pametni mobilni telefon je postal najpomembnejša naprava, s katero posamezniki dostopajo do vsebin na spletu, kaže raziskava Medijska potrošnja 2018 agencij iProm in Valicon. Če je pred štirimi leti pametni mobilni telefon uporabljajo 60 odstotkov uporabnikov interneta, ga letos uporablja najmanj 85 odstotkov, odvisno od generacije. V generaciji Y – gre za mlade ljudi, stare od 21 do 35 – uporablja pametni mobilni telefon devet od desetih posameznikov; v generaciji baby boom – to so ljudje nad 55. letom – pa ga uporablja 76 odstotkov ljudi. Partner v raziskovalni hiši Valicon Matjaž Robinšak na podlagi ugotovitev raziskave sklepa, da je mobilni telefon posegel v vse plasti našega življenja – in ljudje – ko iščemo informacije – gremo najprej prek njega na splet poiskat najrazličnejše odgovore. S pametnim telefonom beremo novičarske portale, dostopamo do družbenih omrežij, elektronske pošte. Vse več ljudi ga uporablja za spletne nakupe, za videoklice in za urejanje financ pri izbrani banki. Odpira se vprašanje, kako uporaba mobilnega telefona vpliva na spremljanje tradicionalnih medijev, na primer televizije, radia, časopisov. Medijska potrošnja 2018 razgrinja, da ima televizija med tradicionalnimi mediji največji padec dosega za 13 odstotnih točk v primerjavi z letom 2014, a še vedno ostaja z najvišjim dosegom med mediji, ki imajo odgovorne urednike. Vse več ljudi gleda televizijo s časovnim zamikom, ne v živo.
»Več kot 70 odstotkov gledalcev pred televizijskim sprejemnikom sočasno spremlja še kakšen drugi medij na pametnem mobilnem telefonu. Najpogosteje pregledujejo objave na družbenih omrežjih, berejo elektronsko pošto in iščejo dodatne informacije za novice, ki so jih slišali na televiziji.«
Tisk, ki ga je splet v zadnjih 15 letih močno oklestil, in radio ohranjata delež uporabnikov v zadnjih štirih letih.
»Radio je krizo že prešel. Poslušamo ga predvsem med vožnjo, mladi pa ga ne poslušajo. Njegovo poslušanost lahko zniža tehnološki razvoj – vse večja digitalizacija.«
Na področju uporabe tradicionalnih medijev raziskovalec Matjaž Robinšak ne pričakuje revolucije. Pojasnjuje, da obstajajo med generacijami značilne medgeneracijske razlike. Generacija Z, mladi do 21. leta, le redko gleda televizijo in posluša radio, časopise pa komajda prepozna.
»Medijske vsebine spremlja instantno, v videoobliki, zanima jih slikovna komunikacija. Video gledajo z orodjem, ki jim ves čas predlaga nove vsebine.«
Generacija Z bo najverjetneje močno spremenila medijsko potrošnjo, bolj kot generacija Y, ki je stara od 22 do 35 let in je že spremenila navade medijske potrošnje. Generacija X – ljudje, stari od 36 do nekaj nad 50 – pa še vedno gleda televizijo, res da z vse večjim časovnim zamikom, in tudi posluša radio, zato na podlagi medijskih navad generacije X Robinšak ne napoveduje korenitih sprememb na področju medijskih navad.
»Generacija X je številčna, ne bo izginila čez noč, spremembe bodo postopne, napovedujem evolucije. Pomembno vlogo pa bo odigral tudi nadaljnji razvoj na področju digitalizacije.«
Vsekakor pa bo – tako Robinšak – medijska krajina čez štiri leta bistveno drugačna od današnje.
4474 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pametni mobilni telefon je najpomembnejša naprava za dostop do spleta, tako kaže raziskava Medijska potrošnja 2018. Več kot 70% ljudi ob gledanju televizije pregleduje elektronsko pošto, brska po družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah, radio poslušamo predvsem v avtomobilu.
Več kot 70 odstotkov ljudi ob gledanju televizije pregleduje elektronsko pošto, brska po družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah, kaže raziskava Medijska potrošnja 2018
Pametni mobilni telefon je postal najpomembnejša naprava, s katero posamezniki dostopajo do vsebin na spletu, kaže raziskava Medijska potrošnja 2018 agencij iProm in Valicon. Če je pred štirimi leti pametni mobilni telefon uporabljajo 60 odstotkov uporabnikov interneta, ga letos uporablja najmanj 85 odstotkov, odvisno od generacije. V generaciji Y – gre za mlade ljudi, stare od 21 do 35 – uporablja pametni mobilni telefon devet od desetih posameznikov; v generaciji baby boom – to so ljudje nad 55. letom – pa ga uporablja 76 odstotkov ljudi. Partner v raziskovalni hiši Valicon Matjaž Robinšak na podlagi ugotovitev raziskave sklepa, da je mobilni telefon posegel v vse plasti našega življenja – in ljudje – ko iščemo informacije – gremo najprej prek njega na splet poiskat najrazličnejše odgovore. S pametnim telefonom beremo novičarske portale, dostopamo do družbenih omrežij, elektronske pošte. Vse več ljudi ga uporablja za spletne nakupe, za videoklice in za urejanje financ pri izbrani banki. Odpira se vprašanje, kako uporaba mobilnega telefona vpliva na spremljanje tradicionalnih medijev, na primer televizije, radia, časopisov. Medijska potrošnja 2018 razgrinja, da ima televizija med tradicionalnimi mediji največji padec dosega za 13 odstotnih točk v primerjavi z letom 2014, a še vedno ostaja z najvišjim dosegom med mediji, ki imajo odgovorne urednike. Vse več ljudi gleda televizijo s časovnim zamikom, ne v živo.
»Več kot 70 odstotkov gledalcev pred televizijskim sprejemnikom sočasno spremlja še kakšen drugi medij na pametnem mobilnem telefonu. Najpogosteje pregledujejo objave na družbenih omrežjih, berejo elektronsko pošto in iščejo dodatne informacije za novice, ki so jih slišali na televiziji.«
Tisk, ki ga je splet v zadnjih 15 letih močno oklestil, in radio ohranjata delež uporabnikov v zadnjih štirih letih.
»Radio je krizo že prešel. Poslušamo ga predvsem med vožnjo, mladi pa ga ne poslušajo. Njegovo poslušanost lahko zniža tehnološki razvoj – vse večja digitalizacija.«
Na področju uporabe tradicionalnih medijev raziskovalec Matjaž Robinšak ne pričakuje revolucije. Pojasnjuje, da obstajajo med generacijami značilne medgeneracijske razlike. Generacija Z, mladi do 21. leta, le redko gleda televizijo in posluša radio, časopise pa komajda prepozna.
»Medijske vsebine spremlja instantno, v videoobliki, zanima jih slikovna komunikacija. Video gledajo z orodjem, ki jim ves čas predlaga nove vsebine.«
Generacija Z bo najverjetneje močno spremenila medijsko potrošnjo, bolj kot generacija Y, ki je stara od 22 do 35 let in je že spremenila navade medijske potrošnje. Generacija X – ljudje, stari od 36 do nekaj nad 50 – pa še vedno gleda televizijo, res da z vse večjim časovnim zamikom, in tudi posluša radio, zato na podlagi medijskih navad generacije X Robinšak ne napoveduje korenitih sprememb na področju medijskih navad.
»Generacija X je številčna, ne bo izginila čez noč, spremembe bodo postopne, napovedujem evolucije. Pomembno vlogo pa bo odigral tudi nadaljnji razvoj na področju digitalizacije.«
Vsekakor pa bo – tako Robinšak – medijska krajina čez štiri leta bistveno drugačna od današnje.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Potem ko so potrošniške organizacije v preteklih desetletjih že uspešno dosegle prepoved napačnih trditev pri izdelkih, jih ta naloga še čaka na področju storitev. Zeleno letenje je tak bistroumni nesmisel, s katerim poskušajo letalske družbe od potrošnikov iztisniti še kak dodaten evro.
Črnogorski predsednik Jakov Milatović bo danes nadaljeval posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank, o katerih bo podelil mandat za sestavo nove vlade. Po pričakovanjih naj bi novi mandatar postal vodja gibanja Evropa zdaj Milojko Spajić, ki se o novi koaliciji pogaja tudi s prosrbsko in prorusko koalicijo strank. Kot je Jakov Milatović povedal v intervjuju našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu, pričakuje vlado, ki bo končala blokado evropske poti in poskrbela, da bo Črna gora v nekaj letih nova članica Evropske unije.
Rezultati 25-letnega štetja in opazovanja štorkelj kažejo, da populacija v Sloveniji raste, njihova bivališča pa se pomikajo z vzhoda proti zahodu. Cirila Štuber se je o štorkljah v Sloveniji pogovarjala z Uršo Gajšek iz DOPPS. Foto: Urša Gajšek
Neveljaven email naslov