Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav je že november, ni ne duha ne sluha o debelih plaščih, rokavicah, kapah in toplih šalih. Nekaterim to ustreza, drugim spet ne. V topel november se bomo zbujali vsaj še en teden. Odstopanje od povprečja žal ni nič novega, saj opozorila o podnebnih spremembah in nujnih prilagoditvah poslušamo že 3 desetletja. Trenutne previsoke temperature seveda vplivajo na podaljšano vegetacijo in aktivnost žuželk, mnoge med njimi spadajo med invazivne vrste.
Tudi pojavi novembrskega cvetenja zaradi visokih temperatur niso več redkost
Južni veter že kakšna dva tedna v naše kraje prinaša vlago in višje temperature. V zadnjem tednu tako namerjamo kar do 7 stopinj Celzija več, kot je povprečje za november. Da so temperaturne razlike med jutrom in dnevom majhne, je krivo oblačno vreme, hkrati pa tudi ponoči ni izrazitega ohlajanja, pojasni meteorolog Brane Gregorčič:
Šele po 15. novembru se nakazuje možnost, da bi se temperature počasi začele spuščati.
Dejstvo je, da je število toplejših obdobij večje od števila hladnejših. Letos sta bila tako samo februar in marec pod temperaturnim povprečjem.
Od 10 mesecev v letu 2018 jih je kar 8 nadpovprečno toplih.
Kako se na višje temperature odziva rastlinstvo? »To se kaže tudi v naravi in razvoju vegetacije, ki ta hip še ni prekinila svojega vegetacijskega cikla, bil bi pa že čas, da vstopi v zimsko mirovanje,« pove dr. Andreja Sušnik z ARSA. Kljub neobičajnim razmeram za zdaj na kmetijskih posevkih ali v trajnih nasadih ni večjih odstopanj in je vse brez posebnosti, pritrjuje tudi Dušica Majer s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Težave se lahko pojavijo, če se bo takšno vreme nadaljevalo naslednjih 14 dni.
Tople vremenske razmere rastline čezmerno izčrpavajo, kar pomeni, da bodo slabše pripravljene na prezimitev, po drugi strani pa so manj odporne na škodljive organizme, ki v takih toplih razmerah ne prekinejo svojega življenjskega kroga.
Segrevanje ozračja je ugodno za povečevanje populacije in širjenje komarjev, zato so se pri nas tudi razširili tigrasti komarji, ki prenašajo nekatere bolezni in jih pred leti v naših krajih ni bilo. V teh dneh opazimo tudi še vedno živahne osice, muhe, pikapolonice, hrošče smrdljivce in druge insekte, kar je precej netipično za november.
Kot omenjeno, je letošnje leto spet še eno v vrsti pretoplih let in to ne samo v Sloveniji, temveč po vsem svetu. Podnebne spremembe niso stvar prihodnost, dogajajo se tukaj in zdaj, je jasna klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Za marsikoga so te višje novembrske temperature prijetne, a širša slika nam pove, da visoke temperature prinašajo tudi ekstremne vremenske pojave.
Kajfež Bogatajeva je kritična do politike, ki da je gluha za opozorila znanstvenikov glede posledic, ki jih prinaša globalno segrevanje in jih pravzaprav že čutimo.
4474 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Čeprav je že november, ni ne duha ne sluha o debelih plaščih, rokavicah, kapah in toplih šalih. Nekaterim to ustreza, drugim spet ne. V topel november se bomo zbujali vsaj še en teden. Odstopanje od povprečja žal ni nič novega, saj opozorila o podnebnih spremembah in nujnih prilagoditvah poslušamo že 3 desetletja. Trenutne previsoke temperature seveda vplivajo na podaljšano vegetacijo in aktivnost žuželk, mnoge med njimi spadajo med invazivne vrste.
Tudi pojavi novembrskega cvetenja zaradi visokih temperatur niso več redkost
Južni veter že kakšna dva tedna v naše kraje prinaša vlago in višje temperature. V zadnjem tednu tako namerjamo kar do 7 stopinj Celzija več, kot je povprečje za november. Da so temperaturne razlike med jutrom in dnevom majhne, je krivo oblačno vreme, hkrati pa tudi ponoči ni izrazitega ohlajanja, pojasni meteorolog Brane Gregorčič:
Šele po 15. novembru se nakazuje možnost, da bi se temperature počasi začele spuščati.
Dejstvo je, da je število toplejših obdobij večje od števila hladnejših. Letos sta bila tako samo februar in marec pod temperaturnim povprečjem.
Od 10 mesecev v letu 2018 jih je kar 8 nadpovprečno toplih.
Kako se na višje temperature odziva rastlinstvo? »To se kaže tudi v naravi in razvoju vegetacije, ki ta hip še ni prekinila svojega vegetacijskega cikla, bil bi pa že čas, da vstopi v zimsko mirovanje,« pove dr. Andreja Sušnik z ARSA. Kljub neobičajnim razmeram za zdaj na kmetijskih posevkih ali v trajnih nasadih ni večjih odstopanj in je vse brez posebnosti, pritrjuje tudi Dušica Majer s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Težave se lahko pojavijo, če se bo takšno vreme nadaljevalo naslednjih 14 dni.
Tople vremenske razmere rastline čezmerno izčrpavajo, kar pomeni, da bodo slabše pripravljene na prezimitev, po drugi strani pa so manj odporne na škodljive organizme, ki v takih toplih razmerah ne prekinejo svojega življenjskega kroga.
Segrevanje ozračja je ugodno za povečevanje populacije in širjenje komarjev, zato so se pri nas tudi razširili tigrasti komarji, ki prenašajo nekatere bolezni in jih pred leti v naših krajih ni bilo. V teh dneh opazimo tudi še vedno živahne osice, muhe, pikapolonice, hrošče smrdljivce in druge insekte, kar je precej netipično za november.
Kot omenjeno, je letošnje leto spet še eno v vrsti pretoplih let in to ne samo v Sloveniji, temveč po vsem svetu. Podnebne spremembe niso stvar prihodnost, dogajajo se tukaj in zdaj, je jasna klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Za marsikoga so te višje novembrske temperature prijetne, a širša slika nam pove, da visoke temperature prinašajo tudi ekstremne vremenske pojave.
Kajfež Bogatajeva je kritična do politike, ki da je gluha za opozorila znanstvenikov glede posledic, ki jih prinaša globalno segrevanje in jih pravzaprav že čutimo.
S poplavami in razlivanjem rek so mnoge med njimi spremenile svojo strugo. Prav zato bo v prihodnjih tednih poleg sanacije nujen tudi razmislek o preventivnem delovanju – ne le glede širjenja in večanja strug, pač pa tudi glede načrtovanja položaja zdaj poškodovanih in uničenih mostov in cest. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z nekdanjim profesorjem za hidravliko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Francijem Steinmanom. Foto: BoBo/Borut Živulović ml./MMC
Prevozne poti se zdaj hitro vzpostavljajo tudi do Raven na Koroškem, kar je posebej za bolnike, ki potrebujejo zdravnikovo pomoč najbolj pomembno. Helena Lovinčič se je pogovarjala z vodjo osnovnega zdravstva v zdravstvenem domu Ravne na Koroškem, Zdenko Koželj Rekanovič.
Skoraj 15 tisoč ljudi je že ponudilo pomoč prizadetim v poplavah, pa še ni minilo niti 24 ur od začetka njenega delovanja.
Katastrofalne poplave v Sloveniji so prizadele tudi najbolj ranljive skupine, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. Marsikje je deroča voda povsem spremenila njihova domača okolja, zato se soočajo z velikimi težavami pri orientaciji. Pomoč skrbnikov, psov vodnikov, svojcev, prijateljev in prostovoljcev je zato neprecenljiva. Kot poudarja predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl je v kriznih razmerah ključna komunikacija, pomembno vlogo pri informiranju slepih in slabovidnih pa ima tudi radio. S predsednikom krovne organizacije društev slepih in slabovidnih se je pogovarjal Rok Valenčič.
Razmere po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini so še vedno zelo resne. Zdaj največ težav povzročajo plazovi, ki ogrožajo številne hiše. V občini Luče se je narava najbolj znesla nad zaselkom Struge; od tam so evakuirali vseh 50 prebivalcev, med njimi tudi Jožeta Vaudija ter Urško Orešnik in njeno mamo Terezijo Zamernik.
Smo na vrhuncu turistične sezone, letos je Sloveniji po nekaj slabših letih zaradi epidemije koronavirusa kazalo zelo dobro, potem pa so se zgodile poplave … Te so seveda vplivale tudi na turizem, ta je zelo občutljiva gospodarska panoga, je pa za Slovenijo zelo pomembna. In čeprav je bila glavna skrb zdaj v prvih dneh posvečena reševanju lokalnega prebivalstva in njihovega premoženja, so pomoč potrebovali tudi številni turisti, ki so bili v preteklih dneh v Sloveniji. Poročali smo o evakuacijah turistov iz kampov, mnogi so se odločili predčasno zapustiti Slovenijo. Prav tako se na številnih spletnih forumih in družbenih omrežjih pojavljajo vprašanja tistih, ki so nameravali Slovenijo obiskati v naslednjih dneh, pa zdaj ne vedo, ali priti ali raje odpovedati potovanje. In tistih, ki so že v Sloveniji, pa iščejo zanimive kraje, ki v poplavah niso bili prizadeti in jih lahko obiščejo … Kakorkoli, razmere pri nas so in še bodo vplivale tudi na turizem, zato je Andreja Čokl poklicala Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Njen direktor Fedja Pobegajlo pravi, da podatke o razmerah še zbirajo, a vpliv poplav na slovenski turizem bo nedvomno precejšen.
V Južni Koreji se je na t.i. Jamboreeju zbralo več kot 40.000 skavtov in tabornikov iz 158 držav, tudi iz Slovenije. Gre za dogodek, ki poteka vsake štiri leta, osrednje teme tokratnega dogodka pa so svetovni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Poklicali smo v Južno Korejo in govorili z vodnico Lano Pavšič in udeleženko jamboreeja Žano Čamdžič.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Neveljaven email naslov