Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jutranji pogovor z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem
Sedem let po padcu Gadafijevega režima je Libija povsem razcepljena država. Najpogosteje jo omenjamo v povezavi z migranti; po najnovejših ocenah je v Libiji v nemogočih razmerah ujetih približno 650 tisoč migrantov, pretežno podsaharskih Afričanov, ki so padli v past te razklane dežele.
Ambicija mednarodne skupnosti, ki jo vodijo Združeni narodi, je, da bi državo stabilizirali do te mere, da bi jo lahko popeljali v splošne demokratične volitve. A tudi na mednarodni sceni je interesov, povezanih z Libijo, veliko. Tu gre predvsem za gospodarske interese nekdanje libijske kolonialne sile Italije in v mednarodnem prostoru močnejše Francije.
Jutri se izteka rok, ki ga je Evropska komisija določila italijanski vladi, da v Bruselj pošlje popravljeni proračun. Kot vemo, je Komisija pred tremi tedni italijanski predlog proračuna za leto ’19 zavrnila zaradi previsokega primanjkljaja. Ali je Rim zdaj popustil?
Kdor se ukvarja z italijansko politiko, se hitro nauči, da je med belo in črno petdeset odtenkov sive – in tako bo tudi tokrat. Jabolko spora je bil načrtovani proračunski primanjkljaj v višini 2,4 odstotka BDP, ki ga hoče desna populistična vlada v Rimu. Čeprav je to manj od treh odstotkov, dovoljenih z Maastrichtskim sporazumom, je Evropska komisija prižgala rdečo luč. Zakaj? Zato, ker je Italija izjemno zadolžena država – njen javni dolg namreč znaša že 131 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je v denarju 2300 milijard evrov.
Konec tedna je bila v Italiji cela vrsta protestov. Začelo se je v soboto dopoldne v Torinu, kjer se je zbralo skoraj 40 tisoč ljudi. Razlog je graditev hitre železniške povezave med Torinom in Lyonom. Gre za del petega evropskega železniškega koridorja, ki je pred leti veljal za strateško pomembnega, toda okoljevarstveniki mu nasprotujejo že vrsto let.
Politika Gibanja petih zvezd, ki je pred volitvami obljubila ustavitev graditve te hitre železnice, ustavitev graditve čezjadranskega plinovoda TAP na jugu države v Apuliji in zaprtje velikega onesnaževalca v Tarantu, jeklarne Ilva. Pri zadnjih dveh je že popustilo in začelo izgubljati okoljsko ozaveščene volivce na jugu države.
V Rimu so za včeraj popoldne napovedali 20 tisoč udeležencev na levičarskih protestih proti rasizmu in ksenofobiji – zlasti do migrantov. Povod za proteste je bila politika notranjega ministra Mattea Salvinija, zlasti do integracijskega modela Riace v Kalabriji.
Protesti so uspeli, ampak na njih je bilo komaj 8000 udeležencev. Organizatorji pravijo, da zato, ker je policija v okolici mesta ustavila veliko avtobusov, ki so vozili protestnike iz drugih mest Italije.
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutranji pogovor z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem
Sedem let po padcu Gadafijevega režima je Libija povsem razcepljena država. Najpogosteje jo omenjamo v povezavi z migranti; po najnovejših ocenah je v Libiji v nemogočih razmerah ujetih približno 650 tisoč migrantov, pretežno podsaharskih Afričanov, ki so padli v past te razklane dežele.
Ambicija mednarodne skupnosti, ki jo vodijo Združeni narodi, je, da bi državo stabilizirali do te mere, da bi jo lahko popeljali v splošne demokratične volitve. A tudi na mednarodni sceni je interesov, povezanih z Libijo, veliko. Tu gre predvsem za gospodarske interese nekdanje libijske kolonialne sile Italije in v mednarodnem prostoru močnejše Francije.
Jutri se izteka rok, ki ga je Evropska komisija določila italijanski vladi, da v Bruselj pošlje popravljeni proračun. Kot vemo, je Komisija pred tremi tedni italijanski predlog proračuna za leto ’19 zavrnila zaradi previsokega primanjkljaja. Ali je Rim zdaj popustil?
Kdor se ukvarja z italijansko politiko, se hitro nauči, da je med belo in črno petdeset odtenkov sive – in tako bo tudi tokrat. Jabolko spora je bil načrtovani proračunski primanjkljaj v višini 2,4 odstotka BDP, ki ga hoče desna populistična vlada v Rimu. Čeprav je to manj od treh odstotkov, dovoljenih z Maastrichtskim sporazumom, je Evropska komisija prižgala rdečo luč. Zakaj? Zato, ker je Italija izjemno zadolžena država – njen javni dolg namreč znaša že 131 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je v denarju 2300 milijard evrov.
Konec tedna je bila v Italiji cela vrsta protestov. Začelo se je v soboto dopoldne v Torinu, kjer se je zbralo skoraj 40 tisoč ljudi. Razlog je graditev hitre železniške povezave med Torinom in Lyonom. Gre za del petega evropskega železniškega koridorja, ki je pred leti veljal za strateško pomembnega, toda okoljevarstveniki mu nasprotujejo že vrsto let.
Politika Gibanja petih zvezd, ki je pred volitvami obljubila ustavitev graditve te hitre železnice, ustavitev graditve čezjadranskega plinovoda TAP na jugu države v Apuliji in zaprtje velikega onesnaževalca v Tarantu, jeklarne Ilva. Pri zadnjih dveh je že popustilo in začelo izgubljati okoljsko ozaveščene volivce na jugu države.
V Rimu so za včeraj popoldne napovedali 20 tisoč udeležencev na levičarskih protestih proti rasizmu in ksenofobiji – zlasti do migrantov. Povod za proteste je bila politika notranjega ministra Mattea Salvinija, zlasti do integracijskega modela Riace v Kalabriji.
Protesti so uspeli, ampak na njih je bilo komaj 8000 udeležencev. Organizatorji pravijo, da zato, ker je policija v okolici mesta ustavila veliko avtobusov, ki so vozili protestnike iz drugih mest Italije.
V Katoliški cerkvi obhajajo slovesni praznik Marijino vnebovzetje, ki je pri slovenskih vernicah in vernikih zelo priljubljen. Številni se na ta dan odpravijo v Marijina svetišča k svečanim bogoslužjem, s tem praznikom pa je povezana tudi tradicija blagoslavljanja zelišč. O prazniku in romanjih premišljujeo: direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt; rektor bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, pater. dr. Robert Bahčič in pater Toni Brinjovc, župnik, predstojnik in rektor bazilike Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori.
Visoke temperature, pomanjkanje padavin in močni vetrovi so najpogostejši naravni vzroki gozdnega požara, zlasti v poletnih mesecih. Dosedanje izkušnje kažejo, da je glavni krivec za tovrstno naravno nesrečo v 80 odstotkih še vedno človek, ki z uporabo tehničnih naprav velikokrat ravna nepremišljeno in se ne zaveda kasnejših posledic. Kako bi ukrepali v primeru požara v neposredni bližini, je Julija Kandare spraševala mimoidoče po ljubjanskih ulicah, odgovore o škodljivih vplivih požara na naše zdravje, pa je poiskala pri docentki doktorici Neni Kopčavar Guček iz ZD Ljubljana. foto: Pexels
V Evropi je težava pomanjkanje zdravil, v Sloveniji že dalj časa hudo primanjkuje zdravila z učinkovino semaglutid v obliki injekcij, ozempic, ki ga potrebujejo sladkorni bolniki, pomaga pa tudi pri hujšanju. Občasno primanjkuje tudi drugih, predvsem starejših, cenejših zdravil. Farmacevtske družbe se namreč vse bolj osredotočajo na draga biološka zdravila, kar pa povečuje finančno breme držav. Letos bomo pri nas za zdravila dali že skoraj milijardo evrov. Narašča tudi njihova poraba, vse več je predpisovanja, na drugi strani pa smo lani zavrgli že skoraj 80 ton zdravil. Danes še lahko dobi zdravilo vsak bolnik, kako pa bo jutri? Helena Lovinčič se je o vsem tem pogovarjala z Jurijem Furstom iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Od 14. in 24. avgusta bo v Kranju mednarodni glasbeni festival Jazz Kamp Kranj, ki ga od leta 2004 prirejata Kranjčana, brata Primož in Gregor Grašič. V dvanajstih koncertnih večerih bodo na Pungertu nastopili številni domači in tuji jazzovski glasbeniki; vrhunec festivala bo v soboto, 24. avgusta, na gradu Khislstein z nastopom Big Banda RTV Slovenija z gosti. Več o festivalskem programu je v prispevku Tine Žun povedal Primož Grašič.
13. avgust je mednarodni dan levičarjev, torej ljudi, ki so spretnejši z levico. Teh je na svetu približno 10 odstotkov. In čeprav se danes v šolah ne zahteva, da otroci pišejo samo z desnico, ni bilo vedno tako. Zakaj je nekoč veljalo, da je levica nezaželena, je ob mednarodnem dnevu levičarjev preverila Lana Furlan.
Nocojšnja noč bo za vse ljubitelje astronomije prav posebna. Od poznega večera do zgodnjih jutranjih ur bodo nebo osvetljevali Perzeidi. Z višine 100 kilometrov bodo na Zemljo padali s hitrostjo približno 60 kilometrov na sekundo. Naketere vsako leto znova navdušujejo. O meteorskem dežju se je Julija Kandare pogovarjala z nekdanjim profesorjem fizike na Ljubljanski gimnaziji Jožeta Plečnika in amaterskim astronomom Borisom Khamom, naključne mimoidoče na ljubljanskih ulicah pa je vprašala, ali sploh vedo, za kakšen astronomski pojav gre.
Po podatkih Planinske zveze Slovenije lahko razberemo, da naše planine letno obišče približno več kot milijon in pol planincev ali turistov. Pri nas predvsem v času poletnih počitnic še posebej pridejo do izraza obiski vršacev, tudi tistih najvišjih. Po podatkih Triglavskega narodnega parka se delež tistih, ki so obiskali vrh Triglava, giblje okoli 25 % celotne populacije. Je pravi Slovenec le tisti, ki se je že povzpel na Triglav? Svoje mnenje o tem nam je zaupal gorski vodnik Rok Zalokar. Foto: Stane Klemenc/Bobo
Ob Mednarodnem dnevu mladih, ki ga po zaslugi Organizacije združenih narodov praznujemo 12. avgusta že vse od leta 1999, mladi vsako leto opozorijo na svoje težave in izzive s katerimi se soočajo. Letošnja tema so digitalne inovacije mladih za trajnostni razvoj. Mladostniki v Sloveniji pa ob tem še posebno opozarjajo na neodzivnost in slabo komunikacijo s stani vlade.
Med 12. in 17. avgustom bo v Novem mestu potekal že 24. festival Jazzinty, ki združuje delavnice, skladateljsko nagrado ter večerne koncerte. Rdeča nit letošnjega festivala je povezava med glasbo in plesom, ki sega globoko v preteklost in se v zadnjem obdobju zopet prebuja in prihaja v ospredje. Več o samem festivalu pa je glasbeni urednici Alji Kramar povedala umetniška vodja, Ana Čop.
Jadralec Toni Vodišek je danes postal olimpijski podprvak v formuli kite. Zlato je osvojil Avstrijec Valentin Bontus, bron pa Singapurec Maximilian Mader. Po zlatu judoistke Andreje Leški je to druga kolajna za Slovenijo na letošnjih igrah. Kolikšno težo je pri Vodiškovem srebru igrala dvojna kazen, ki jo je prejel, in zakaj je do nje sploh prišlo? Iz Pariza se nam je javil naš kolega iz športnega uredništva Luka Petrič in pokomentiral aktualno dogajanje na olimpijskih igrah.
Kolesarska steza med Bledom in Bohinjem je zagotovo eden najbolj težko pričakovanih projektov na Gorenjskem. Po prvotnih napovedih naj bi bila Bled in Bohinj z varno kolesarsko povezavo povezana že letos, a se zaradi zapletov pri gradnji skozi Sotesko, to žal ne bo zgodilo. Dela na bohinjski strani so praktično že končana, manjka še nekaj detajlov, zaradi katerih še vedno ostaja zaprta, se pa kljub temu po njej vozi veliko kolesarjev, ki se tako izognejo izjemno nevarni cesti. Kaj se torej dogaja s projektom, ki ga tako željno čakajo domačini, turisti in domala vsi slovenski ljubitelji kolesarstva?
Medtem ko gredo Olimpijske igre počasi h koncu, smo se danes pogovarjali z enim izmed zdravnikov, ki v Parizu skrbijo za naše športnike. Ortopeda, Robija Kelca, je Helena Lovinčič poklicala ravno, ko je s tribune spremljal fantastični nastop naše plezalke, Janje Garnbret. Med drugim je povedal, da so to njegove druge poletne olimpijske igre, za plezalce je namreč skrbel že v Tokiu, da hujšega dela s športniki bi, razen nekaj prehladov in glavobolov. Komentiral pa je tudi kakovost hrane, razmere v reki Seni in organizacijo na splošno.
V teh poletnih dneh se iz Ljubljane selimo v portugalsko prestolnico Lizbona, kjer so bile konec julija evropske športne igre za dializne in bolnike s transplantacijo. Naši tekmovalci, člani društva Transplant, so dosegli velik uspeh. V Slovenijo so se vrnili s skupno 11 medaljami. Tekmovanja sta se udeležila tudi podpredsednik društva Transplant Andrej Žido in vodja slovenske ekipe Peter Tišler. Z njima se je pogovarjala Julija Kandare.
Jamarji iz Društva za raziskovanje jam Ljubljana, naše največje slovenske jamarske organizacije, so v zadnjem obdobju odkrili skoraj neverjeten jamski sistem, ki bi lahko kmalu postal eden največjih v Sloveniji. Gre za planino Poljano v osrčju Bohinjskih gora in pričakujejo, da v nekaterih od više ležečih jam celo presežejo magično globino 1000 metrov.
V treh vzhodnih nemških deželah – Turingiji, Saški in Brandenburgu – poteka volilna kampanja pred volitvami v deželni zbor. Ankete najbolje kažejo desni stranki Alternativa za Nemčijo, ki pa si prizadeva za spremembo v nemški kulturi spominjanja z manj poudarka na nacizmu. V stranki so tudi frakcije, ki nacističnim zločinom ne pripisujejo velikega pomena. V Nemčiji se sicer vrstijo obletnice grozot tistega časa, narašča zanimanje za obisk spomenikov. Potem ko so januarja letos mediji razkrili zarotniško srečanje skrajnih desničarjev v vili v Potsdamu, kjer so razpravljali o programu izgona tujcev, se je povečalo zanimanje za obisk podobne vile Wannsee na vzhodnem robu Berlina, v kateri so nacisti januarja 1942 sklenili načine za deportacije in množične umore Judov. Obiskala jo je tudi Maja Derčar. Na fotografiji vila Wannsee na vzhodnem robu Berlina, v kateri so nacisti januarja 1942 sklenili načine za deportacije in množične umore Judov
Poletna sezonska razprodaja tekstilnega blaga in obutve pri nas je v polnem teku. Kamorkoli se ozremo, smo tako rekoč bombardirani z napisi, kot so znižano, finalni popusti in totalna razprodaja. Če smo potrošniki nekoč odštevali dneve do začetka sezonskih razprodaj, danes skoraj ni več trgovine, ki ne bi imela police ali spletnega zavihka z znižanimi artikli. O tem, kaj je bistvo razprodaj, je Julija Kandare govorila z lastnico koroškega podjetja s trajnostno modo Lipi Lucijo Arnold, kako lahko potrošniki postanemo odvisni od nakupovanja, pa ji je pojasnila specializantka psihoterapije in doktorantka filozofije Eva Virc s spletnega portala Moj psihoterapevt.
19 planincev invalidov - slepih, slabovidnih, gluhih, gibalno oviranih, nevrorazličnih in invalidov, ki se soočajo z dolgotrajnimi boleznimi - se je v ponedeljek, 29. julija povzpelo na 4.164 metrov visoki zahodni vrh Breithorna, ki se dviga na meji med Švico in Italijo. Naslednji dan so se iz koče Torino odpravili še na ledenik z razgledom na Mont Blanc in Velikanov zob. Več o tem dosežku in vtisih udeležencev, pa v prispevku Petre Medved.
Svetovne borze so vse po vrsti v rdečem. Val iz Azije je pljusknil tudi v Evropo. Tudi ljubljanska borza se ni izognila rdečim številkam, glavni indeks SBITOP je izgubil dobre 4 odstotke. Tudi v ZDA pričakujejo podobne razmere kot na ostalih borzah po svetu. Kaj se dogaja, kako dogo bo to trajalo? Tudi to je Zdenka Bakalar vprašala vodjo upravljanja delniških naložb v Generali Investments Aleša Lokarja.
V poletnem času marsikdo s seboj na izlet ali potovanje vzame tudi knjigo ali dve. Vendar pa se včasih ne znamo odločiti, po kakšni literaturi ali prozi seči. Prav zato je velikokrat dobrodošlo preverjeno knjižno priporočilo. Odpravili smo se v eno izmed ljubljanskih knjižnic in preverili, kakšne so v poletnem času knjižne navade Ljubljančanov – tako otrok kot odraslih. V reportaži Lucije Vidergar boste med drugim lahko slišali, da je poleti med najbolj izposojanimi leposlovje, nekoliko manj pa je zanimanja za poljudne in strokovne knjige. Bere Marko Rozman.
Z začetkom avgusta se je začel uporabljati pravilnik o ročnem premeščanju bremen. Namenjen je večji skrbi za zdravje zaposlenih v panogah, kjer je premeščanje bremen pogosto. Pravilnik prinaša novo metodo po kateri se oceni obremenjenost delavcev. Predstavniki manjših delodajalcev pravijo, da je pravilnik preveč zakompliciran in da se bodo težko prilagodili novim pravilom. Sindikati jim odgovarjajo, da je čas za tehnološki napredek in, da trgovine v prostorih iz leta 1945 ne bi smele več delovati. Pod Aktulano temo se podpisuje Urška Valjavec.
Neveljaven email naslov