Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je potekala predstavitev raziskave Enakost spolov na slovenskem političnem parketu, ki je pod okriljem Inštituta za proučevanje enakosti spolov nastala ob spremljanju nedavnih parlamentarnih volitev. Več o tem v kolikšni meri in kako so vidike neenakosti spolov kot so nasilje nad ženskami, nedotakljivost že pridobljenih ustavnih pravic, plačna vrzel in položaj žensk na najvišjih pozicijah, naslavljale slovenske politične stranke, v prispevku Martina Černe. Foto: pixabay

O izsledki raziskave, ki je potekala med zadnjimi parlamentarnimi volitvami

Slika stanja v aktualnem slovenskem parlamentu ponazorjena s številkami je seveda 76 % moških in 24% žensk. V današnjem slovenskem parlamentu, kot vemo,  namreč sedi zgolj 25 poslank, kar za demokratičnost naše družbe pomeni velik korak nazaj. Z raziskavo, katere izsledke so predstavili danes na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, pa so na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov, želeli pokazati več od štetja sedežev parlamenta na katerih sedijo ženske. Izsledke analize lahko razumemo tudi kot dejanski prikaz stanja kulture enakosti spolov v Sloveniji in duha našega časa v širšem družbenem pomenu.

V raziskavi, ki je nastala ob spremljanju nedavnih parlamentarnih volitvah,  so med drugim preučevali v kolikšni meri in na kakšen način so vidike neenakosti spolov kot so nasilje nad ženskami, nedotakljivost že pridobljenih ustavnih pravic, plačna vrzel in položaj žensk na najvišjih pozicijah, naslavljale slovenske politične stranke. Raziskava je temeljila na razumevanju enakosti spolov kot temeljne podlage za delovanje demokracije kot takšne. Trajala je tri mesece. Izvedena pa je bila na vzorcu vseh parlamentarnih strank in 4 neparlamentarnih strank. Na odprt anketni vprašalnik, ki so ga poslali strankam, so odgovorile vse stranke, razen stranke SDS. Kot pojasnjuje Ana Pavlič, so nekatere stranke enakost spolov, v svojih odgovorih,  celo zanikale, kljub temu, da je enakost spolov določena s 14. členom naše ustave.

Na primer stranka Nova Slovenija je predlagala, da termin enakost zamenjamo s terminom enakopravnost. Podobno so poziv k zamenjavi besede enakost z enakopravnostjo,podkrepili tudi v Slovenski nacionalni stranki, ko so zapisali, citiram, da je enakost spolov popoln nesmisel tistih, ki zanikajo naravni razvoj, konec citata.

Na drugi strani imamo stranke, ki govorijo, kot poudarja Ana Pavlič, vsaj o nekaterih vidikih enakosti spolov, večinoma pa jo zamenjujejo z enakopravnostjo. Raziskava je pokazala tudi to, da med strankami v aktualnem sklicu parlamenta ne obstoji niti minimalno strinjanje o konceptu enakosti spolov. Do vloge in položaja žensk sta se v svojih političnih programih opredelili zgolj dve politični stranki.

Z izjemo strank SD in Levice, nobena stranka v svojem programu ni naslovila identifikacije, analize in refleksije stanja, ki ga v zvezi z našim spolom zasedamo v naši državi.

V raziskavi so se lotili tudi kotekstualizacije aktualne problematike na področju enakosti spolov. V političnih programih strank so iskali reference na problematiko nasilja nad ženskami in na nedotakljivost ustavno že pridobljenih pravic. Ta del raziskave je pokazal širšega duha našega časa in poglede na enakost spolov, ki naši demokratični družbi, po besedah Ane Pavlič, ne morejo biti v ponos.

Nasilje nad ženskami je bilo, kljub statistiki, da je v Sloveniji vsaka peta ženska žrtev fizičnega nasilja, vsaka druga pa psihičnega nasilja, kar je seveda zgolj statistika prijavljenega nasilja, posebej omenjeno zgolj v dveh političnih programih in sicer pri strankah SD in Levici.

Kot še pojasnjuje Ana Pavlič lahko simptomatsko sliko poda še opredeljevanje strank do 53. in 55. člena ustave, ki sta bila v zadnjih letih že večkrat podvržena javnemu dvomu. Zanimivo in povedno, do teh dveh pravic sta se jasno opredelili zgolj dve politični stranki. Opredelili sta se diametralno nasprotno. Stranki Nova Slovenija in Levica.

Če se slednja zavzema za zagotavljanje pridobljenih svoboščin, bi Nsi omejila pravico do splava tako, kot so zapisali v programu, da bi ženskam nudili ustrezno psihosocialno pomoč.