Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mediji so prizma, skozi katero si splošna javnost oblikuje stališča o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami. Z ustreznim poročanjem splošni javnosti pošiljajo jasno sporočilo, da je nasilje nesprejemljivo, da so zanj odgovorni izključno tisti, ki ga povzročajo, in da je prav, da žrtve poiščejo pomoč za prekinitev nasilja. Nasilje prav tako ne sme biti predstavljeno zgolj kot težava posameznice oziroma posameznika, saj ga tako potisnemo v zasebno sfero in s tem zanikamo odgovornost družbe oziroma vseh, ki nasilje opazujejo in ne ukrepajo. Martina Černe.
O pomembnosti ustreznega poročanja o nasilju v družini in nasilju nad ženskami
Zgodbe o nasilju v družini mnogokrat pridejo na naslovne strani ter v najbolj gledane in poslušane termine medijev, pogosto so senzacionalistične, pretirano posegajo v zasebnost vpletenih in ne upoštevajo specifične dinamike ter značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Zato v družbi širijo stereotipe o nasilju v družini.
Mediji so prizma, skozi katero si splošna javnost oblikuje stališča o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami. Z ustreznim poročanjem splošni javnosti pošiljajo jasno sporočilo, da je nasilje nesprejemljivo, da so zanj odgovorni izključno tisti, ki ga povzročajo, in da je prav, da žrtve poiščejo pomoč za prekinitev nasilja. Nasilje prav tako ne sme biti predstavljeno zgolj kot težava posameznice oziroma posameznika, saj ga tako potisnemo v zasebno sfero in s tem zanikamo odgovornost družbe oziroma vseh, ki nasilje opazujejo in ne ukrepajo.
Mediji pogosto širijo stereotipe o povzročiteljih in žrtvah nasilja ter ne upoštevajo zgodovine nasilja v odnosu, kar je za razumevanje posameznega dogodka in družbenega konteksta, v katerem se je ta zgodil, zelo pomembno. Pri opisovanju nasilnega dogodka večkrat iščejo individualne »vzroke« za povzročanje nasilja, spregledajo pa družbeni vidik povzročanja nasilja in s tem njegovo sprejemljivost v okviru družbenih struktur. Pogosto slišimo stavke kot je na primer umor iz ljubosumja, ali zaradi alkohola je bil nasilen. Ljubosumje in/ali alkoholizem sta tako pogosto razumljena kot olajševalni okoliščini, s katerima se opravičuje nasilje, obenem pa se odgovornost in krivda prenašata s povzročitelja na žrtev. Alkoholizem in ljubosumje sta le dejavnika tveganja za nasilje, nista pa vzrok zanj.
Ker se bližajo mednarodni dnevi delovanja in osveščanja o nasilju nad ženskami, so predstavnice Društva SOS telefon in Društva novinarjev Slovenije danes pripravile diskusijo o tem kako izboljšati poročanje o nasilju v družini in nasilju nad ženskami. Da bi prispevali k izboljšanju predstavljanja zgodb o nasilju v družini so že pred časom pripravili priročnik za medije Kako poročati o nasilju v družini in nasilju nad ženskami
Priročnik je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu so predstavljene osnovne značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami, drugi del prinaša praktične napotke za ustrezno poročanje s pomočjo primerov slabe in dobre prakse poročanja. Namreč!! Poznavanje značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami je zelo pomembno zato, da lahko novinarke in novinarji nasilje poimenujejo z ustreznimi izrazi, ga umeščajo v družbeni kontekst, vključujejo informacije, ki pomagajo žrtvam pri iskanju pomoči, prepoznavajo stereotipe in mite o nasilju in nanje opozarjajo. Neustrezno poročanje medijev namreč žrtve in njihove bližnje dodatno prizadene.
Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja bo letošnje Svetovne dni delovanja proti nasilju nad ženskami (25. november – 10. december) obeležilo z edinstvenim projektom poimenovanim Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat. Osrednji dogodek bo razstava v Galeriji Kresija v Ljubljani. Edinstvenost razstave je v tem, da so umetniška dela 8 umetnic_kov nastala na podlagi 10 zgodb žensk z izkušnjo nasilja v družini, ki so bivale v varni hiši. Razstava bo za splošno javnost na ogled od 22. novembra 2018 do 7. januarja 2019.
Prvi program Radia Slovenija je medijski partner letošnje kampanje delovanja proti nasilju nad ženskami, zato bomo v prihodnjih dneh in tednih obširneje poročali in osveščali o tej pereči družbeni problematiki.
4474 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mediji so prizma, skozi katero si splošna javnost oblikuje stališča o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami. Z ustreznim poročanjem splošni javnosti pošiljajo jasno sporočilo, da je nasilje nesprejemljivo, da so zanj odgovorni izključno tisti, ki ga povzročajo, in da je prav, da žrtve poiščejo pomoč za prekinitev nasilja. Nasilje prav tako ne sme biti predstavljeno zgolj kot težava posameznice oziroma posameznika, saj ga tako potisnemo v zasebno sfero in s tem zanikamo odgovornost družbe oziroma vseh, ki nasilje opazujejo in ne ukrepajo. Martina Černe.
O pomembnosti ustreznega poročanja o nasilju v družini in nasilju nad ženskami
Zgodbe o nasilju v družini mnogokrat pridejo na naslovne strani ter v najbolj gledane in poslušane termine medijev, pogosto so senzacionalistične, pretirano posegajo v zasebnost vpletenih in ne upoštevajo specifične dinamike ter značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Zato v družbi širijo stereotipe o nasilju v družini.
Mediji so prizma, skozi katero si splošna javnost oblikuje stališča o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami. Z ustreznim poročanjem splošni javnosti pošiljajo jasno sporočilo, da je nasilje nesprejemljivo, da so zanj odgovorni izključno tisti, ki ga povzročajo, in da je prav, da žrtve poiščejo pomoč za prekinitev nasilja. Nasilje prav tako ne sme biti predstavljeno zgolj kot težava posameznice oziroma posameznika, saj ga tako potisnemo v zasebno sfero in s tem zanikamo odgovornost družbe oziroma vseh, ki nasilje opazujejo in ne ukrepajo.
Mediji pogosto širijo stereotipe o povzročiteljih in žrtvah nasilja ter ne upoštevajo zgodovine nasilja v odnosu, kar je za razumevanje posameznega dogodka in družbenega konteksta, v katerem se je ta zgodil, zelo pomembno. Pri opisovanju nasilnega dogodka večkrat iščejo individualne »vzroke« za povzročanje nasilja, spregledajo pa družbeni vidik povzročanja nasilja in s tem njegovo sprejemljivost v okviru družbenih struktur. Pogosto slišimo stavke kot je na primer umor iz ljubosumja, ali zaradi alkohola je bil nasilen. Ljubosumje in/ali alkoholizem sta tako pogosto razumljena kot olajševalni okoliščini, s katerima se opravičuje nasilje, obenem pa se odgovornost in krivda prenašata s povzročitelja na žrtev. Alkoholizem in ljubosumje sta le dejavnika tveganja za nasilje, nista pa vzrok zanj.
Ker se bližajo mednarodni dnevi delovanja in osveščanja o nasilju nad ženskami, so predstavnice Društva SOS telefon in Društva novinarjev Slovenije danes pripravile diskusijo o tem kako izboljšati poročanje o nasilju v družini in nasilju nad ženskami. Da bi prispevali k izboljšanju predstavljanja zgodb o nasilju v družini so že pred časom pripravili priročnik za medije Kako poročati o nasilju v družini in nasilju nad ženskami
Priročnik je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu so predstavljene osnovne značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami, drugi del prinaša praktične napotke za ustrezno poročanje s pomočjo primerov slabe in dobre prakse poročanja. Namreč!! Poznavanje značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami je zelo pomembno zato, da lahko novinarke in novinarji nasilje poimenujejo z ustreznimi izrazi, ga umeščajo v družbeni kontekst, vključujejo informacije, ki pomagajo žrtvam pri iskanju pomoči, prepoznavajo stereotipe in mite o nasilju in nanje opozarjajo. Neustrezno poročanje medijev namreč žrtve in njihove bližnje dodatno prizadene.
Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja bo letošnje Svetovne dni delovanja proti nasilju nad ženskami (25. november – 10. december) obeležilo z edinstvenim projektom poimenovanim Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat. Osrednji dogodek bo razstava v Galeriji Kresija v Ljubljani. Edinstvenost razstave je v tem, da so umetniška dela 8 umetnic_kov nastala na podlagi 10 zgodb žensk z izkušnjo nasilja v družini, ki so bivale v varni hiši. Razstava bo za splošno javnost na ogled od 22. novembra 2018 do 7. januarja 2019.
Prvi program Radia Slovenija je medijski partner letošnje kampanje delovanja proti nasilju nad ženskami, zato bomo v prihodnjih dneh in tednih obširneje poročali in osveščali o tej pereči družbeni problematiki.
Zaradi odprave posledic po letošnjih vremenskih ujmah naložbe v zdravstvu za zdaj, kot kaže, ne bodo ustavljene. Večina naložb, ki so vezane na evropska sredstva, namreč poteka v skladu z roki, pojasnjuje državni sekretar Marjan Pintar. Težave, ki so pa izhajajo predvsem iz razmer v celotni gradbeni industriji v širšem evropskem prostoru.
Desa Muck s knjigo Blazno resno o HPV poziva starše, naj s cepljenjem zaščitijo svoje otroke pred številnimi raki in drugimi boleznimi.
Po dveh mesecih bezskrbnih počitnic je znova čas, da otroci sedejo za šolske klopi. S šolo pa seveda pridejo tudi domače naloge, ocenjevanja in učenje. Čeprav se v šoli naučimo veliko različnih stvari, se le malo kdaj pogovarjamo o tem, kako se je najbolje učiti, in o tem, do kolikšne mere lahko starši pomagajo pri učenju svojim otrokom. Več v prispevku Lane Furlan, prebral ga je Marko Rozman.
Pogovarjali smo se s predsednikoma krovnih organizacij porabskih Slovencev - s predsednico Zvez Slovencev na Madžarskem Andreo Kovacs in predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem, zaslužnim tudi za Mali Triglav, ki stoji v Andovcih.
Za zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu je bila prvič izvoljena leta 2014, lani je bila izvoljena že tretjič. Kakšne so njene pristojnosti? Kaj lahko dejansko naredi v parlamentu pa tudi, kdaj bodo znani rezultati popisa prebivalstva?
Porabski Slovenci imajo svoje medije že več deset let, najstarejši izmed njih je časopis, tednik Porabje, ki izhaja že 32 let. Imajo tudi svojo radijsko postajo in televizijski program. O njih so spregovorili glavni urednik Radia Monošter Atila Bartakovič, glavna urednica tednika Porabje Nikoletta Vajda Nagy in Dušan Mukič, urednik televizijske oddaje Slovenski utrinki.
Interventni zakon, kjer je med drugim urejeno vprašanje solidarnostnih pomoči, so včeraj potrdili v državnem zboru. V zakonu je nabor različnih pomoči za prizadeta gospodinjstva. Vse žrtve poplav in plazov, ne glede na dohodek ali premoženje, bodo upravičene do izredne denarne socialne pomoči. O pomočeh za posameznike se z generalno direktorico Direktorata za socialne zadeve Barbaro Goričan z ministrstva za delo pogovarjala Urška Valjavec.
Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Na OŠ Franja Goloba Prevalje je dopisnica Metka Pirc najprej poklepetala z učenci Timotejem, Filipom, Nejcem, Tano, Tiso in Tajo ter s knjižničarko Mojco Pungartnik. V drugem javljanju iz Mežiške doline pa sta o aktualnih razmerah in dolgoročnih posledicah ujme spregovorili ravnateljica OŠ Franja Goloba Prevalje dr. Andreja Tinta in svetovalna delavka Urška Petrič.
Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Na OŠ Nazarje smo pred mikrofon povabili poveljnika civilne zaščite občine Nazarje Filipa Strnišnika, ravnateljico OŠ Nazarje Vesno Lešnik ter učenki Emo in Zojo.
Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Dan smo začeli smo v Gornjem Gradu, kjer smo pred mikrofon povabili ravnateljico OŠ Frana Kocbeka Blanko Nerat in župana Gornjega Gradu Antona Špeha. Besedo smo dali tudi učencem in učiteljicam. Na terenu so Špela Šebenik, Lucija Fatur in Lana Furlan.
Prvi program Radia Slovenija in A1 Slovenija sta že sedmo leto zapored leto zapored združila radijsko oddajo za otroke z 58-letno tradicijo in Lahkonočnice, pravljice sodobnih slovenskih avtorjev. V oddaji Lahko noč, otroci! boste lahko pet zaporednih četrtkov ob 19.45 prisluhnili pravljični nanizanki o pesniku jazbecu in gozdnih prijateljih, ki otrokom dajejo iztočnice in pogum za pripovedovanje. Pravljice bodo premierno zaživele v interpretaciji priznanih dramskih igralcev Jožice Avbelj, Maje Končar, Marijane Brecelj, Iva Bana, Željka Hrsa in Zvoneta Hribarja.
1. septembra se začenja novo šolsko leto in prvič bo šolski prag prestopilo tudi 20 tisoč 700 prvošolčkov, ki so najranljivejši udeleženci v prometu. Za to, da bi bila njihova pot v šolo in iz nje na samo jutri, ampak čez vse šolsko leto čimbolj varna, smo za nekaj pojasnil o preventivnih akcijah v studio povabil vodjo sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, Ivana Kapuna.
V ponedeljek se je iztekel rok za oddajo vlog za prvo humanitarno pomoč po nedavnih ujmah. Rdeči Križ in Karitas sta prejela okoli 5000 vlog, pristojne komisije pa so danes že začele z njihovim pregledovanjem. Vsa izplačila naj bi bila sicer izvedena v prvi polovici septembra. Ta petek pa poteče rok za oddajo ocene škode za podjetja, ki so bila oškodovana v poplavah in želijo prejeti predplačila. Do zdaj so na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport prejeli okoli 300 vlog.
Nekatere zdravniške ambulante na primarni ravni, govorimo predvsem o družinskih zdravnikih, še vedno ne omogočajo naročanja bolnikov na pregled skladno z zakonom o pacientovih pravicah. Na Zagovornika načela enakosti so lani prejeli številne pritožbe pacientov, ki so poročali o težavah pri naročanju, saj so se ob uvajanju elektronskega naročanja okrnile druge zakonsko predpisane možnosti, kot je to osebni obisk oziroma naročanje po telefonu. Zagovornik je zato preveril dostopnost do ambulant družinske medicine in potrdile so se navedbe pacientov, enako je nato letos marca ugotovil tudi Zdravstveni inšpektorat. O tem zagovornik Miha Lobnik s Heleno Lovinčič.
Kako zagotoviti pravičen energetski prehod in preprečiti, da bi uveljavljanje obnovljivih virov energije ustvarjalo nove neenakosti? Zakaj je pri uvajanju podnebnih ukrepov nujno upoštevati vidik pravičnosti in poskrbeti za najbolj ranljive prebivalce? Koliko lahko k temu pripomorejo energetske skupnosti in katere dodatne težave povzroča množičen prehod na obnovljive vire energije? To so med drugim vprašanja, o katerih so razpravljali udeleženci mednarodne poletne šole politične ekonomije na Fakulteti za družbene vede. O te smo se pogovarjali z eno izmed predavateljic, doktorico Rachel Guyet.
Dežurni meteorolog Andrej Golob opozarja, da bodo reke čez dan in ponoči še naraščale, predvsem v Podravju in Posavju. Drava se sicer že razliva, njej pretok je visok. Velja največja stopnja pripravljenosti.
Glavna cesta Ravne - Dravograd je popolnoma zaprta, kar bo otežilo dnevne migracije, dolina Tople v Črni pa je zaradi uničenega cestišča odrezana od sveta. Zaprta je tudi cesta med Dravogradom in Libeličami, kjer je nevarnost plazenja. Sicer pa je slika tokrat drugačna kot v začetku meseca - Korošci so šli v noč pripravljeni, že čez dan so polnilni protipoplavne vreče.
OŠ Mihajla Rostoharja Krško je s Centrom za socialno delo Posavje in Varstveno delovnim centrom Zasavje izvedla pilotni enotedenski projekt »samostojno bivanje s podporo«, v katerem so štirje fantje, ki imajo priznan status invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov, skoraj samostojno bivali v šolskem učnem stanovanju v središču Krškega. Kar pomeni, da so ponoči sami bivali v hiši, se sami zbudili, uredili, pripravili zajtrk in izvajali vsa dnevna opravila, podpora pa je bila oseba od zunaj, ki je nadzorovala njihovo početje, vendar ni bila ves čas z njimi.
To nedeljo, 27. avgusta, bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani med 10. in 20. uro potekala Marcelova tržnica, dobrodelni dogodek zbiranja sredstev za podporo neozdravljivo bolnim otrokom in njihovim družinam, ki jih oskrbuje Tim za paliativno oskrbo otrok Pediatrične klinike v Ljubljani. Del zbiranja sredstev bo potekal tudi na Facebook profilu Marcelova tržnica, kjer bo vse do 1. oktobra potekala Marcelova dražba, za katero so drese in druge športne rekvizite s podpisi donirali številni slovenski športniki, med njimi tudi Luka Dončić, Jan Oblak in celotna slovenska nogometna reprezentanca. V studiu Prvega sta o boleči izgubi in dogodku, ki bo potekal v spomin na njunega sina Marcela, po katerem je dogodek dobil ime, spregovorila njegova starša Tjaša Strgar in Alen Balažič.
Okoljska gibanja so v zadnjih desetletjih prehodila pot od precejšnje radikalizacije do tega, da so - s tem, ko so se oblikovala v politične stranke - postala del političnega sistema. S tem so izgubila velik del svoje pristnosti, pravi beograjski profesor Darko Nadić - namesto prek protestov namreč zdaj množice nagovarjajo prek služb odnose z javnostmi. S profesorjem Nadićem+ smo se pogovarjali v okviru mednarodne poletne šole politične ekonomije, ki poteka na Fakulteti za družbene vede.
Neveljaven email naslov