Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pritiski na novinarje in lastništvo medijev sta tudi osrednji temi letošnjega, sicer že sedmega festivala Naprej/Forward. Na razpravi "Medijska bera 2018” so predstavili štiri medijske projekte, ki so v tem letu odstopali od povprečja.
Med najbolj ogroženimi po novem tisti, ki poročajo o lokalni korupciji, politiki, drogah
Unesco je včeraj objavil ne prav ravno spodbudno poročilo o varnosti novinarjev. V minulih dveh letih so po svetu vsake štiri dni med opravljanjem dela ubili enega novinarja. Več kot pol jih je prvič po dolgih letih umrlo na območjih, kjer ne divjajo oboroženi konflikti. Razmere so vse bolj nevarne tudi v Evropi, za katero je krvavo leto: umor novinarke na Malti in novinarja na Slovaškem, ob tem pa še krepitev groženj. Saorla McCabe, ena od odgovornih za Unescovo poročilo, potrjuje:
“Res, v zadnjih letih beležimo porast smrtonosnih napadov na novinarje v Evropi, česar prej ni bilo. Opažamo tudi porast drugih oblik nasilja in pritiskov v številnih evropskih državah. Zdi se, da je to povezano tudi s tem, da medije vse pogosteje diskreditirajo – predvsem politiki. Marsikje se zdi, da si zdaj lahko v javnosti dovolijo veliko več žaljivk in psovk kot v preteklosti. To tudi drugim ljudem pošilja sporočilo, da so taki napadi na novinarje sprejemljivi in vodi v legitimacijo nasilja nad novinarji.”
Pri nas sicer smrtonosnega napada ni bilo, so pa v porastu grožnje novinarjem. Avgusta bi se lahko tragično končal incident, v katerem je moški v Gorici zapeljal v ekipo naše novinarke Mojce Dumančič.
“Dejstvo je, da je napadalec po nekaj mesecih še na prostosti, še vozi isti avto in ima po naših informacijah orožje.”
Pritiski na novinarje in lastništvo medijev sta tudi osrednji temi letošnjega, sicer že sedmega festivala Naprej/Forward. Danes se je dogajanje preselilo v Ljubljano in začelo z razpravo z naslovom “Medijska bera 2018”, kjer so predstavili štiri medijske projekte, ki so v tem letu odstopali od povprečja. Prva uspešna zgodba prihaja iz Prekmurja. Vestnik.si je spletna stran regionalnega pomurskega časopisa Vestnik, ki je sicer »star« že 70 let, spletna stran nekoliko manj, deluje od meseca marca. Ekipa novinarjev se trudi iskati ravnovesje med spletnim in tiskanim medijem, kar pa je sicer vprašanje, ki si ga v današnjem času zastavljajo mnogi novinarji, ki delujejo na več platformah. Izpostavjeno je bilo tudi čezmejno sodelovanje POP TV in hrvaške NOVA TV. Nastal je poseben prispevek, ki je ob arbitraži združil zgodbi z obeh strani meje in je bil hkrati objavljen na hrvaški in slovenski televiziji. Anže Božič:
“Gre za zelo različen žanr, ki se ga slovenski mediji ne lotevajo pogosto – t.i. križni način poročanja, kjer o enem problemu poročata dva novinarja, vsak s svoje strani. Sam bi si želel več novinarskega sodelovanja s tujimi mediji, ker potem zgodbo narediš drugače.”
Na razpravi so izpostavili še poseben spletni portal STAznanost, kjer novinarji poseben poudarek namenjajo dosežkom slovenske znanosti, njegova novinarka Lea Udovč pa je bila zaradi svojih prispevkov tudi nominirana za evropsko znanstveno novinarko leta.
Kot četrti primer dobre domače prakse smo spoznali portal Pod črto. Slednji trenutno s skupino drugih medijev sodeluje v evropski mreži za podatkovno novinarstvo in raziskuje segrevanje evropskih mest. Portal je zanimiv tudi kot poslovni model, saj se kot neodvisen medij financira s pomočjo donacij bralcev, podjetij in razpisnih sredstev.
4543 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pritiski na novinarje in lastništvo medijev sta tudi osrednji temi letošnjega, sicer že sedmega festivala Naprej/Forward. Na razpravi "Medijska bera 2018” so predstavili štiri medijske projekte, ki so v tem letu odstopali od povprečja.
Med najbolj ogroženimi po novem tisti, ki poročajo o lokalni korupciji, politiki, drogah
Unesco je včeraj objavil ne prav ravno spodbudno poročilo o varnosti novinarjev. V minulih dveh letih so po svetu vsake štiri dni med opravljanjem dela ubili enega novinarja. Več kot pol jih je prvič po dolgih letih umrlo na območjih, kjer ne divjajo oboroženi konflikti. Razmere so vse bolj nevarne tudi v Evropi, za katero je krvavo leto: umor novinarke na Malti in novinarja na Slovaškem, ob tem pa še krepitev groženj. Saorla McCabe, ena od odgovornih za Unescovo poročilo, potrjuje:
“Res, v zadnjih letih beležimo porast smrtonosnih napadov na novinarje v Evropi, česar prej ni bilo. Opažamo tudi porast drugih oblik nasilja in pritiskov v številnih evropskih državah. Zdi se, da je to povezano tudi s tem, da medije vse pogosteje diskreditirajo – predvsem politiki. Marsikje se zdi, da si zdaj lahko v javnosti dovolijo veliko več žaljivk in psovk kot v preteklosti. To tudi drugim ljudem pošilja sporočilo, da so taki napadi na novinarje sprejemljivi in vodi v legitimacijo nasilja nad novinarji.”
Pri nas sicer smrtonosnega napada ni bilo, so pa v porastu grožnje novinarjem. Avgusta bi se lahko tragično končal incident, v katerem je moški v Gorici zapeljal v ekipo naše novinarke Mojce Dumančič.
“Dejstvo je, da je napadalec po nekaj mesecih še na prostosti, še vozi isti avto in ima po naših informacijah orožje.”
Pritiski na novinarje in lastništvo medijev sta tudi osrednji temi letošnjega, sicer že sedmega festivala Naprej/Forward. Danes se je dogajanje preselilo v Ljubljano in začelo z razpravo z naslovom “Medijska bera 2018”, kjer so predstavili štiri medijske projekte, ki so v tem letu odstopali od povprečja. Prva uspešna zgodba prihaja iz Prekmurja. Vestnik.si je spletna stran regionalnega pomurskega časopisa Vestnik, ki je sicer »star« že 70 let, spletna stran nekoliko manj, deluje od meseca marca. Ekipa novinarjev se trudi iskati ravnovesje med spletnim in tiskanim medijem, kar pa je sicer vprašanje, ki si ga v današnjem času zastavljajo mnogi novinarji, ki delujejo na več platformah. Izpostavjeno je bilo tudi čezmejno sodelovanje POP TV in hrvaške NOVA TV. Nastal je poseben prispevek, ki je ob arbitraži združil zgodbi z obeh strani meje in je bil hkrati objavljen na hrvaški in slovenski televiziji. Anže Božič:
“Gre za zelo različen žanr, ki se ga slovenski mediji ne lotevajo pogosto – t.i. križni način poročanja, kjer o enem problemu poročata dva novinarja, vsak s svoje strani. Sam bi si želel več novinarskega sodelovanja s tujimi mediji, ker potem zgodbo narediš drugače.”
Na razpravi so izpostavili še poseben spletni portal STAznanost, kjer novinarji poseben poudarek namenjajo dosežkom slovenske znanosti, njegova novinarka Lea Udovč pa je bila zaradi svojih prispevkov tudi nominirana za evropsko znanstveno novinarko leta.
Kot četrti primer dobre domače prakse smo spoznali portal Pod črto. Slednji trenutno s skupino drugih medijev sodeluje v evropski mreži za podatkovno novinarstvo in raziskuje segrevanje evropskih mest. Portal je zanimiv tudi kot poslovni model, saj se kot neodvisen medij financira s pomočjo donacij bralcev, podjetij in razpisnih sredstev.
Dobro desetletje po tem, ko je v Srbiji izbruhnila afera o krajah in preprodajah novorojenčkov, so prvi primer odkrili tudi v Sloveniji in letos maja, ko je Simona Šeremet Kalanj, aktivistka, ki se trudi za to, da bi čimveč staršev, ki so jim po rojstvu otroka rekli, da je ta umrl, dobilo uradne informacije o tem, kaj se je zares zgodilo, z nekaj primeri, ki jih je pomagala reševati, nastopila v slovenskem parlamentu, se je število staršev, ki iščejo izvirno dokumentacijo o svojih domnevno mrtvih otrocih povzpelo na 70. Minulo nedeljo so organizirali srečanje, na katerega so povabili tudi sotrpine iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Med njimi je bila tudi Dragana Naumovski, ki je leta 1990 v mariborski porodnišnici rodila sina in porodnišnico zapustila brez novorojenca. Svojo zgodbo je povedala Cirili Štuber.
Posledice avgustovskih poplav so seveda še kako prisotne, pravzaprav se šele zdaj kaže, kaj vse so pustile za seboj narasle vode. Dela bo še ogromno. Prav zato se je gospa Breda Rožič, predsednica humanitarnega in neprofitnega društva Zdravo z naravo iz Izole odločila, da to sredo, 13. september, posvetijo čiščenju nabrežine reke Meže. Gospa Rožič namreč prihaja iz Prevalj, zato se jo je videno v domačem kraju še toliko bolj dotaknilo. Kako in kdaj lahko prostovoljke in prostovoljci v sredo pomagate, pa Breda Rožič razloži v pogovoru z Lucijo Fatur.
Nasilje ima daljnosežne posledice za duševno in telesno počutje milijonov starejših oseb po vsem svetu. Prav zato Organizacija Združenih narodov vse več pozornosti posveča prav starejšim osebam in njihovim človekovim pravicam. Avgusta so objavili poročilo posebne neodvisne poročevalke Caludie Mahler o različnih pojavnih oblikah zlorab ter njeno analizo možnosti preprečevanja in zaščite starejših oseb. Novinarka Tita Mayer se je o aktualnem poročilu, katerega glavne ugotovitve so strnili pri Ženskem lobiju Slovenije, pogovarjala s predsednico ŽLS Sonjo Lokar.
Jutri, v soboto, bodo v bližini Kampora na hrvaškem otoku Rab počastili spomin na 80-letnico osvoboditve tamkajšnjega fašističnega taborišča. Italijanska okupacijska vojska ga je postavila poleti leta 1942, vanj pa zaprla na tisoče Slovencev, Italijanov in Judov. Čeprav je taborišče delovalo samo slabo leto, je v njem zaradi lakote, bolezni, poraznih higienskih razmer in nasilja umrlo več kot tisoč ljudi, predvsem civilistov. Med udeleženci proslave bodo, kot kaže, tudi letos manjkali politični predstavniki Italije. V državi, ki je med drugo svetovno vojno okupirala tudi velik del ozemlja današnje Slovenije, ohranjajo spomin na fašistično nasilje zlasti pri Združenju italijanskih partizanov ÁNPI. Zadnja leta ga vodi predsednik Gianfranco Pagliarulo, ki bo v soboto na Rabu med slavnostnimi govorniki. Z njim se je v Rimu pogovarjal Janko Petrovec.
Slovenija bo prihodnje leto postala ena od izvajalk novega podiplomskega programa vesoljske fiziologije in medicine ljudi v skrajnih razmerah, ki bo prvi te vrste na svetu. Študenti dveletnega programa se bodo najprej teoretično usposabljali v Franciji in Nemčiji, v Sloveniji pa bodo opravljali praktični del študija – med drugim v skrajnih razmerah kraških jam in visokogorja Julijskih Alp.
Na ministrstvu za gospodarstvo po evropski direktivi pripravljajo zakon, ki spolne kvote uvaja tudi v gospodarstvo. S tem zakonom bodo od leta 2027 morali predstavniki podzastopanega spola, torej v večini primerov ženske, zasedati vsaj 40 odstotkov neizvršnih direktorskih mest oz. nadzorniških svetov ali vsaj tretjino vseh direktorskih mest. Spolne kvote sicer pri nas sicer niso novost. Poznamo jih denimo iz politike, kjer so po skoraj dveh desetletjih opazne pozitivne spremembe. O tej tematiki se novinar Rene Markič v prispevku pogovarja s profesorico delovnih razmerij na Univerzi v Leedsu v Združenem kraljestvu Jano Javornik, nekdanjim ustavnim sodnikom Cirilom Ribičičem in Jasno Mikić Ljubi s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Foto: Reuters/MMC
V torek je Slovenijo pretresel primer nasilja v trebanjskem domu za starejše občane. Mladoletna dijakinja je med opravljanjem počitniškega dela izvajala telesno nasilje nad varovanci, posnetke nasilja pa objavila na socialnih omrežjih. Kako razširjen je problem nasilništva v zavodih po državi? Kako je sploh lahko prišlo do tako deviantnega dejanja? Pojasnila je iskala Eva Lipovšek s sogovorniki, ki so ji povedali, da tudi slabi delovni pogoji vplivajo na razmah nasilja, ne smejo pa biti izgovor za nasilje. Država bi morala ukrepati v več smereh, opozarjajo strokovnjaki. Nujno je sprejetje interventnega zakona za reševanje kadrovske stiske v zavodih, rešiti bi morali tudi problem s podplačanostjo kadra. Nasloviti pa bi morali tudi vsesplošno neozaveščenost, pomanjkljiv sistem mentorstva in individualizem, ki mlade sili v iskanje potrditve preko socialnih omrežij. FOTO: Pixabay
Od katastrofalnih poplav je dober mesec. Življenje gre naprej, a preden se bo vrnilo v stare tire, bo preteklo še precej vode. Najtežje razmere so seveda na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, pa tudi dolvodno v Občini Braslovče. Prebivalci Strug, kje je povodenj popolnoma uničila tri hiše, še vedno ne vedo ali se bodo še kdaj lahko vrnili v domači kraj. V Braslovčah nameravajo preseliti družine iz 150-ih domov, nekateri se temu upirajo. Še vedno grozijo plazovi, lokalne ceste ostajajo ne prevozne, kmetijske površine in gozdovi so opustošeni, številna podjetja še vedno niso zagnala proizvodnje, turizem je na tleh. A domačini ne stojijo križem rok, za zdaj jim ob strani še stoji država, še vedno je prisotna mednarodna pomoč. Čeprav se mudi s sanacijskimi ukrepi, pa je zdaj tudi čas za razmislek, kako naprej. V preteklosti so se namreč naredile številne napake, predvsem z umeščanjem objektov v prostor. Ob Savinji so pustošile 500 letne vode, gre za izreden dogodek, a zaradi globalnih klimatskih sprememb, ni jamstva, da se ne bo kmalu ponovil.
Slovenija je v vrhu držav po deležu ljudi, ki uživajo alkohol. To se odraža tudi pri mladih, ki se z njim srečajo veliko pred dopolnitvijo 18ega leta. Največja težava je visoka dostopnost do alkohola. Mladi ga namreč lahko naročajo tudi prek spleta, po izsledkih raziskave Zveze potrošnikov Slovenije pa jim ob tem na nobeni točki ni treba izkazati polnoletnosti. Več v pogovoru z Renejem Markičem.
Zaradi odprave posledic po letošnjih vremenskih ujmah naložbe v zdravstvu za zdaj, kot kaže, ne bodo ustavljene. Večina naložb, ki so vezane na evropska sredstva, namreč poteka v skladu z roki, pojasnjuje državni sekretar Marjan Pintar. Težave, ki so pa izhajajo predvsem iz razmer v celotni gradbeni industriji v širšem evropskem prostoru.
Desa Muck s knjigo Blazno resno o HPV poziva starše, naj s cepljenjem zaščitijo svoje otroke pred številnimi raki in drugimi boleznimi.
Po dveh mesecih bezskrbnih počitnic je znova čas, da otroci sedejo za šolske klopi. S šolo pa seveda pridejo tudi domače naloge, ocenjevanja in učenje. Čeprav se v šoli naučimo veliko različnih stvari, se le malo kdaj pogovarjamo o tem, kako se je najbolje učiti, in o tem, do kolikšne mere lahko starši pomagajo pri učenju svojim otrokom. Več v prispevku Lane Furlan, prebral ga je Marko Rozman.
Pogovarjali smo se s predsednikoma krovnih organizacij porabskih Slovencev - s predsednico Zvez Slovencev na Madžarskem Andreo Kovacs in predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem, zaslužnim tudi za Mali Triglav, ki stoji v Andovcih.
Za zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu je bila prvič izvoljena leta 2014, lani je bila izvoljena že tretjič. Kakšne so njene pristojnosti? Kaj lahko dejansko naredi v parlamentu pa tudi, kdaj bodo znani rezultati popisa prebivalstva?
Porabski Slovenci imajo svoje medije že več deset let, najstarejši izmed njih je časopis, tednik Porabje, ki izhaja že 32 let. Imajo tudi svojo radijsko postajo in televizijski program. O njih so spregovorili glavni urednik Radia Monošter Atila Bartakovič, glavna urednica tednika Porabje Nikoletta Vajda Nagy in Dušan Mukič, urednik televizijske oddaje Slovenski utrinki.
Interventni zakon, kjer je med drugim urejeno vprašanje solidarnostnih pomoči, so včeraj potrdili v državnem zboru. V zakonu je nabor različnih pomoči za prizadeta gospodinjstva. Vse žrtve poplav in plazov, ne glede na dohodek ali premoženje, bodo upravičene do izredne denarne socialne pomoči. O pomočeh za posameznike se z generalno direktorico Direktorata za socialne zadeve Barbaro Goričan z ministrstva za delo pogovarjala Urška Valjavec.
Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Na OŠ Franja Goloba Prevalje je dopisnica Metka Pirc najprej poklepetala z učenci Timotejem, Filipom, Nejcem, Tano, Tiso in Tajo ter s knjižničarko Mojco Pungartnik. V drugem javljanju iz Mežiške doline pa sta o aktualnih razmerah in dolgoročnih posledicah ujme spregovorili ravnateljica OŠ Franja Goloba Prevalje dr. Andreja Tinta in svetovalna delavka Urška Petrič.
Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Na OŠ Nazarje smo pred mikrofon povabili poveljnika civilne zaščite občine Nazarje Filipa Strnišnika, ravnateljico OŠ Nazarje Vesno Lešnik ter učenki Emo in Zojo.
Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Dan smo začeli smo v Gornjem Gradu, kjer smo pred mikrofon povabili ravnateljico OŠ Frana Kocbeka Blanko Nerat in župana Gornjega Gradu Antona Špeha. Besedo smo dali tudi učencem in učiteljicam. Na terenu so Špela Šebenik, Lucija Fatur in Lana Furlan.
Prvi program Radia Slovenija in A1 Slovenija sta že sedmo leto zapored leto zapored združila radijsko oddajo za otroke z 58-letno tradicijo in Lahkonočnice, pravljice sodobnih slovenskih avtorjev. V oddaji Lahko noč, otroci! boste lahko pet zaporednih četrtkov ob 19.45 prisluhnili pravljični nanizanki o pesniku jazbecu in gozdnih prijateljih, ki otrokom dajejo iztočnice in pogum za pripovedovanje. Pravljice bodo premierno zaživele v interpretaciji priznanih dramskih igralcev Jožice Avbelj, Maje Končar, Marijane Brecelj, Iva Bana, Željka Hrsa in Zvoneta Hribarja.
Neveljaven email naslov