Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pritiski na novinarje in lastništvo medijev sta tudi osrednji temi letošnjega, sicer že sedmega festivala Naprej/Forward. Na razpravi "Medijska bera 2018” so predstavili štiri medijske projekte, ki so v tem letu odstopali od povprečja.
Med najbolj ogroženimi po novem tisti, ki poročajo o lokalni korupciji, politiki, drogah
Unesco je včeraj objavil ne prav ravno spodbudno poročilo o varnosti novinarjev. V minulih dveh letih so po svetu vsake štiri dni med opravljanjem dela ubili enega novinarja. Več kot pol jih je prvič po dolgih letih umrlo na območjih, kjer ne divjajo oboroženi konflikti. Razmere so vse bolj nevarne tudi v Evropi, za katero je krvavo leto: umor novinarke na Malti in novinarja na Slovaškem, ob tem pa še krepitev groženj. Saorla McCabe, ena od odgovornih za Unescovo poročilo, potrjuje:
“Res, v zadnjih letih beležimo porast smrtonosnih napadov na novinarje v Evropi, česar prej ni bilo. Opažamo tudi porast drugih oblik nasilja in pritiskov v številnih evropskih državah. Zdi se, da je to povezano tudi s tem, da medije vse pogosteje diskreditirajo – predvsem politiki. Marsikje se zdi, da si zdaj lahko v javnosti dovolijo veliko več žaljivk in psovk kot v preteklosti. To tudi drugim ljudem pošilja sporočilo, da so taki napadi na novinarje sprejemljivi in vodi v legitimacijo nasilja nad novinarji.”
Pri nas sicer smrtonosnega napada ni bilo, so pa v porastu grožnje novinarjem. Avgusta bi se lahko tragično končal incident, v katerem je moški v Gorici zapeljal v ekipo naše novinarke Mojce Dumančič.
“Dejstvo je, da je napadalec po nekaj mesecih še na prostosti, še vozi isti avto in ima po naših informacijah orožje.”
Pritiski na novinarje in lastništvo medijev sta tudi osrednji temi letošnjega, sicer že sedmega festivala Naprej/Forward. Danes se je dogajanje preselilo v Ljubljano in začelo z razpravo z naslovom “Medijska bera 2018”, kjer so predstavili štiri medijske projekte, ki so v tem letu odstopali od povprečja. Prva uspešna zgodba prihaja iz Prekmurja. Vestnik.si je spletna stran regionalnega pomurskega časopisa Vestnik, ki je sicer »star« že 70 let, spletna stran nekoliko manj, deluje od meseca marca. Ekipa novinarjev se trudi iskati ravnovesje med spletnim in tiskanim medijem, kar pa je sicer vprašanje, ki si ga v današnjem času zastavljajo mnogi novinarji, ki delujejo na več platformah. Izpostavjeno je bilo tudi čezmejno sodelovanje POP TV in hrvaške NOVA TV. Nastal je poseben prispevek, ki je ob arbitraži združil zgodbi z obeh strani meje in je bil hkrati objavljen na hrvaški in slovenski televiziji. Anže Božič:
“Gre za zelo različen žanr, ki se ga slovenski mediji ne lotevajo pogosto – t.i. križni način poročanja, kjer o enem problemu poročata dva novinarja, vsak s svoje strani. Sam bi si želel več novinarskega sodelovanja s tujimi mediji, ker potem zgodbo narediš drugače.”
Na razpravi so izpostavili še poseben spletni portal STAznanost, kjer novinarji poseben poudarek namenjajo dosežkom slovenske znanosti, njegova novinarka Lea Udovč pa je bila zaradi svojih prispevkov tudi nominirana za evropsko znanstveno novinarko leta.
Kot četrti primer dobre domače prakse smo spoznali portal Pod črto. Slednji trenutno s skupino drugih medijev sodeluje v evropski mreži za podatkovno novinarstvo in raziskuje segrevanje evropskih mest. Portal je zanimiv tudi kot poslovni model, saj se kot neodvisen medij financira s pomočjo donacij bralcev, podjetij in razpisnih sredstev.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pritiski na novinarje in lastništvo medijev sta tudi osrednji temi letošnjega, sicer že sedmega festivala Naprej/Forward. Na razpravi "Medijska bera 2018” so predstavili štiri medijske projekte, ki so v tem letu odstopali od povprečja.
Med najbolj ogroženimi po novem tisti, ki poročajo o lokalni korupciji, politiki, drogah
Unesco je včeraj objavil ne prav ravno spodbudno poročilo o varnosti novinarjev. V minulih dveh letih so po svetu vsake štiri dni med opravljanjem dela ubili enega novinarja. Več kot pol jih je prvič po dolgih letih umrlo na območjih, kjer ne divjajo oboroženi konflikti. Razmere so vse bolj nevarne tudi v Evropi, za katero je krvavo leto: umor novinarke na Malti in novinarja na Slovaškem, ob tem pa še krepitev groženj. Saorla McCabe, ena od odgovornih za Unescovo poročilo, potrjuje:
“Res, v zadnjih letih beležimo porast smrtonosnih napadov na novinarje v Evropi, česar prej ni bilo. Opažamo tudi porast drugih oblik nasilja in pritiskov v številnih evropskih državah. Zdi se, da je to povezano tudi s tem, da medije vse pogosteje diskreditirajo – predvsem politiki. Marsikje se zdi, da si zdaj lahko v javnosti dovolijo veliko več žaljivk in psovk kot v preteklosti. To tudi drugim ljudem pošilja sporočilo, da so taki napadi na novinarje sprejemljivi in vodi v legitimacijo nasilja nad novinarji.”
Pri nas sicer smrtonosnega napada ni bilo, so pa v porastu grožnje novinarjem. Avgusta bi se lahko tragično končal incident, v katerem je moški v Gorici zapeljal v ekipo naše novinarke Mojce Dumančič.
“Dejstvo je, da je napadalec po nekaj mesecih še na prostosti, še vozi isti avto in ima po naših informacijah orožje.”
Pritiski na novinarje in lastništvo medijev sta tudi osrednji temi letošnjega, sicer že sedmega festivala Naprej/Forward. Danes se je dogajanje preselilo v Ljubljano in začelo z razpravo z naslovom “Medijska bera 2018”, kjer so predstavili štiri medijske projekte, ki so v tem letu odstopali od povprečja. Prva uspešna zgodba prihaja iz Prekmurja. Vestnik.si je spletna stran regionalnega pomurskega časopisa Vestnik, ki je sicer »star« že 70 let, spletna stran nekoliko manj, deluje od meseca marca. Ekipa novinarjev se trudi iskati ravnovesje med spletnim in tiskanim medijem, kar pa je sicer vprašanje, ki si ga v današnjem času zastavljajo mnogi novinarji, ki delujejo na več platformah. Izpostavjeno je bilo tudi čezmejno sodelovanje POP TV in hrvaške NOVA TV. Nastal je poseben prispevek, ki je ob arbitraži združil zgodbi z obeh strani meje in je bil hkrati objavljen na hrvaški in slovenski televiziji. Anže Božič:
“Gre za zelo različen žanr, ki se ga slovenski mediji ne lotevajo pogosto – t.i. križni način poročanja, kjer o enem problemu poročata dva novinarja, vsak s svoje strani. Sam bi si želel več novinarskega sodelovanja s tujimi mediji, ker potem zgodbo narediš drugače.”
Na razpravi so izpostavili še poseben spletni portal STAznanost, kjer novinarji poseben poudarek namenjajo dosežkom slovenske znanosti, njegova novinarka Lea Udovč pa je bila zaradi svojih prispevkov tudi nominirana za evropsko znanstveno novinarko leta.
Kot četrti primer dobre domače prakse smo spoznali portal Pod črto. Slednji trenutno s skupino drugih medijev sodeluje v evropski mreži za podatkovno novinarstvo in raziskuje segrevanje evropskih mest. Portal je zanimiv tudi kot poslovni model, saj se kot neodvisen medij financira s pomočjo donacij bralcev, podjetij in razpisnih sredstev.
V Sloveniji je okoli 200.000 registriranih ščitničnih bolnikov, zdravniki letno odkrijejo še približno 4000 novih. Združujejo se v društvu Metuljčica, ki vsako leto pripravi tudi Dan ščitnice. O dogajanju na tokratnem dogodku, simptomih, odkrivanju in zdravljenju bolezni ščitnice je Andreja Čokl govorila s podpredsednico društva Metuljčica Klavdijo Eržen.
Po več kot 28 letih na vrhu sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides je ta teden Konrad Kuštrin tudi uradno končal svoj sedmi mandat. Novi predsednik je postal Damjan Polh, ki je tudi sicer dolga leta sodeloval s Kuštrinom. V pogovoru s Heleno Lovinčič sta se pogovarjala o njegovi zapuščini, o glavnih dosežkih Fidesa za zdravnike, ki so mnogo več kot samo višja plača. Kot vedno, je tudi tokrat spregovoril brez dlake na jeziku.
V Osilnici je še vedno pereča sanacija cest in plazov po lanski jesenski povodnji. Izgradnja Doma starejših v Osilnici pa bi prinesla tako nujno potrebna delovna mesta kot omogočila oskrbo starejših tega območja. A saga o izgradnji Doma starejših občanov v Osilnici traja že skoraj dve desetletji, država pa je polna obljub.
Z lanskim začetkom šolskega leta je podružnična šola v Osilnici zaradi premalo učencev morala zapreti vrata. Pogovor z učiteljico Tino Južnič in dvema izmed osmih otrok, ki se morajo zdaj v osnovno šolo voziti v Faro, smo morali tako posneti, saj se v šolo odpravljajo ob sedmih zjutraj, vračajo pa se okoli pol štirih popoldne. Minuli teden jih je obiskal Marko Škrlj.
Zdaj pa le pripravite svoje ure, kajti nastavili jih bomo na točen čas. Če boste obiskali konce, ki jih danes odkriva naša radijska ekipa, boste v Bosljivi Loki lahko opazili kip »vurmoharja«. Gre za poklon predstavnikom obrti, ki je bila izredno značilna za Osilniško dolino. Vurmoharji so bili prodajalci in popravljalci ur, ki so nekaj mesecev v letu preživeli po svetu. Zelo dobro se jih spomni tudi urar Milan Pajnič, ki se je rodil v zgornji Kolpski dolini leta 1938 in otroštvo ter zgodnjo mladost preživljal v vasi Gašparci. Je prava zakladnica zgodb in spominov o vurmoharjih. Najbrž ni naključje, da je tudi sam svojo poklicno pot posvetil uram in urarstvu, pravzaprav je to celi družini rezalo kruh, obrt je prevzel tudi njegov sin. Mojca Delač je Milana Pajniča obiskala v urarski delavnici v Kočevju.
Naš terenski radijski studio je s cvetjem okrasila gospa Anica Ožbolt iz Bosljive Loke, ki je še z dvema ustvarjalkama cvetja iz (krep) papirja, vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. S cvetovi so krasili ob različnih dogodkih in kot pravi sogovornica, seže ta obrt daleč nazaj v zgodovino doline. Potreben je seveda čas in spretni prsti, cvetje pa je, preden ga podarimo, potrebno shraniti v temi. Zakaj? Lahko slišite v posnetku!
V terenskem radijskem studiu v nekdanji šoli v Osilnici se je Rok Valenčič pogovarjal z županjo Osilnice Alenko Kovač. Osilnica je po številu prebivalcev najmanjša občina v državi. Glavni cilj je dokončati dom starejših, ki je v tretji gradbeni fazi in stagnira že 15 let. S tem bi priskrbeli dragocena delovna mesta v občini in hkrati poskrbeli za starostnike v teh krajih. Govorila je tudi o življenju o obmejni občini, slišali boste lahko tudi, zakaj se bolj kot medveda boji klopa.
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so danes podelili Jesenkove nagrade 2023, najvišja priznanja za pedagoške, raziskovalne in strokovne dosežke na področju biotehniških ved. Jesenkova nagrajenka za življenjsko delo v letu 2023 je prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, ki je zaznamovala razvoj raziskav na področju živilsko-prehrambne verige v Sloveniji. Na dogodku pa so predstavili tudi druge raziskovalne dosežke in izzive na področju živilsko-prehrambne verige ter BFestival 2023, namenjen predstavitvi raziskovalnih dosežkov v letu 2022 širši javnosti.
Tretji teden v marcu je Teden možganov. Ta projekt v Sloveniji bliža delovanje tega našega neverjetnega organa že od leta 2004. Vsako leto je tematsko obarvano, letošnja tema, ki so jo izbrali pa – jezik. Zakaj? Kot so zapisali organizatorji je »Jezik je sopotnik, ki nas spremlja celo življenje, z njim se učimo in prenašamo znanje. Omogoča nam, da se povezujemo in zbližujemo, prav tako pa lahko tudi razdira vezi med nami in ščuva drug proti drugemu. Beseden, nebeseden, znakovni, jezik dotika … Brez jezika si je težko predstavljati življenje v družbi. Kakšna pa je v vsem tem vloga možganov? Kako jezik oblikuje naše miselne procese, našo nevrofiziologijo?«. To so vprašanja na katera bodo odgovarjali v naslednjih dneh. Na vprašanja Mojce Delač pa sta o Tednu možganov in jeziku odgovarjali vodji organizacijske ekipe Tedna Možganov, Erika Škerlj in Lara Jereb.
Danes je Gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo. Sinoči so po stari navadi »luč v vodo vrgli«, po rekah in potokih pa so zaplavali gregorčki. Na Gorenjskem ta običaj vrsto let ohranjajo v Tržiču, Kropi, Železnikih, Kamni Gorici in drugod. Običaj pa so z ustvarjalno delvnico prvič oživili tudi na Zgornji Beli ter tako obudili tradicijo spuščanja gregorčkov po potoku Belca.
Danes sta Dijaška organizacija Slovenije in minister za vzgojo in izobraževanje v Ljubljani slavnostno podelila priznanje naj dijakinja in naj dijak. To sta dijakinja mednarodne mature na II. gimnaziji Maribor Gaja Đukanović Babič in Luka Vaupot, prav tako dijak tega programa, ki pa je lani obiskoval Gimnazijo Ravne na Koroškem. Namen projekta Dijaške organizacije Slovenije je izbrati aktivne dijake in dijakinje, ki so uspešni ne le na učnem področju, ampak se v prostem času ukvarjajo tudi z različnimi obšolskimi dejavnostmi, so uspešni na tekmovanjih in družbeno angažirani na različnih področjih.
Vsako leto za rakom dojk ali rodil zboli približno 2 tisoč 250 žensk, od teh je polovica v delovnem razmerju. Tiste, ki se nato po uspešnem onkološkem zdravljenju vračajo na delovna mesta, imajo pri tem veliko težav. O problemih, njihovih rešitvah in pravicah, do katerih so bolnice upravičene, so spregovorile strokovnjakinje na okrogli mizi Združenja Evropa Donna.
Potrošništvo in hitra moda nas silita v nakup vedno novih oblačil, ki so po zelo nizkih cenah dostopne praktično na vsakem vogalu. Toda ali se kdaj vprašamo, kje pristanejo naša zavržena oblačila? Bruseljski Changing markets foundation je v sklopu svoje raziskave Trashion razkril, da je trgovina z rabljenimi oblačili, ki jih v Evropi zavržemo, v svojem bistvu zgolj izvoz odpadkov. V Keniji tako nastajajo ogromna smetišča z odpadnimi oblačili, ki jih v večini primerov ni mogoče razgraditi. Ker so ta oblačila neuporabna, jih lokalni prebivalci sežigajo za kuhanje jedi, s čimer v zrak spuščajo nevarne delce, ki ogrožajo zdravje otrok in ostalih prebivalcev. Od požganih oblačil namreč ostane mikroplastika, ki se vpija v zemljo, iz rek odteka v morje, našli so jo tudi v človeških telesih. Nujna bi bila zato zakonska regulacija na samem začetku problema – torej v proizvodnji oblačil.
Težka življenjska in poklicna pot doktorice Eleonore Jenko Groyer
Ob mednarodnem dnevu žensk je voditeljica Tita Mayer pred mikrofon povabila tiste, ki smo jim zaupali svoj glas in politični mandat, da sprejemajo prave in dobre odločitve. Več o tem v čem se poslanke strinjajo, v čem se razhajajo in ali so pripravljene pri pomembnih temah stopiti onkraj ideologij, v današnji Aktualni temi.
Mednarodni dan žensk obeležuje njihovo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Podatki nacionalne raziskave na področju enakosti med spoloma na podeželju kažejo na veliko neenakost žensk. V kmečkem okolju poleg gospodinjstva ter skrbi za otroke in ostarele nase prevzemajo tudi tipično moška dela, s čimer ostajajo brez prostega časa. Ne glede na veliko količino opravljenega dela jih ogromno nima lastnega dohodka niti lastnega transakcijskega računa. V marsikateri kmečki družini so prav ženske tiste, pri katerih varčujejo pri socialnem zavarovanju. Veliko žensk na podeželju tako ostaja ekonomsko odvisnih, ubogljivih, ponižnih in brez glasu. V okviru projekta TERA, ki proučuje problematiko usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ljudi na podeželju se bo letos zvrstilo 20 delavnic za opolnomočenje in lažje doseganje enakovrednosti obeh spolov na podeželju. Brez tega ravnovesja ne bo trajnostnega razvoja podeželja. Problematiko osvetljuje Jernejka Drolec.
V Franciji danes vnovič potekajo stavke in množični protesti proti reformi pokojninskega sistema. Šole so zaprte in promet ohromljen. O tem, ali so protesti miroljubni, ali je reforma nujno potrebna, pa tudi o odzivih predsednika Macrona v pogovoru z našo dopisnico Mojco Širok.
Ob začetku jubilejnega, 40. slovenskega tedna boja proti raku, poteka pot geslom Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka, so na novinarski konferenci predstavili bistvene novosti, ki jih je svet Evropske unije sprejel lani decembra. To so prenovljena priporočila za presejalne programe. Med temi so novi, to so programi za odkrivanje pljučnega raka in raka prostate.
S februarjem se je zaključil triletni projekt Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, vrednem štiri milijone evrov. Z njim so ustvarili nove digitalne tehnologije in pripomočke, kot so prostokodni prevajalnik, terminološki portal in celo razpoznavalnik govora. Pri slednjem gre za avtomatsko transkripcijo zvočnih datotek, česar do zdaj v slovenščini še nismo poznali - vsaj ne javno dostopno. Dosežek je za manjši evropski jezik, kot je slovenščina, seveda ogromen, a težava tiči na nasprotni strani. To je bil zgolj projekt in ne strategija digitalizacije jezika. Strokovnjake zato skrbi, da bo slovenščina v zelo pomembnem obdobju hitre digitalizacije jezikov zaspala. In rešitev? Ponovno, kot že nekajkrat v zadnjem času, bi se morali zgledovati po Estoniji.
V Slovenj Gradcu so začeli drugo dobrodelno akcijo znane katrce nekdanjega predsednika Boruta Pahorja. Za 60 tisoč evrov so jo odkupili trije bratje Fratar iz Dravograda. Za katrco zdaj zbirajo prostovoljne prispevke, saj želijo poskrbeti za še več denarja za otroke, obolele za rakom. O dobrodelni akciji in o tem, kako se pelje tako stara katrca se je s tremi brati pogovarjala naša dopisnica Metka Pirc.
Neveljaven email naslov