Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
25. november je dan, ki se je za vedno zapisal v slovensko letalsko zgodovino. Na ta dan pred 109 leti, samo 6 let za poletom bratov Wright, Edvard Rusjan prvič poleti z letalom lastne izdelave. Za naš radio je prvi Rusjanov polet opisal Srečko Gombač, avtor knjige o začetkih motornega letenja med Slovenci. O tistih najbolj pomembnih mejnikih v civilnem oz. komercialnem letalstvu smo govorili z Borutom Podgorškom, dipl. inž. strojništva (smer letalstvo), ki je tudi avtor slovenskega letalskega portala Sierra5.net. Svoje poklicne izkušnje pa sta z nami delila še Alen Debeljak, kapitana pri Adrii Airways, in Natalija Jezerčić, stevardesa pri Emiratih.
25. november 1909 - obletnica prvega poleta Edvarda Rusjana
25. novembrer je dan, ki se je za vedno zapisal v slovensko letalsko zgodovino. Na ta dan pred 109 leti, samo 6 let za poletom bratov Wright, Edvard Rusjan prvič poleti z letalom lastne izdelave.
Krila Rusjanovih letal so bila v glavnem pravokotne oblike, izdelana so bila pretežno iz lesa. Prvo letalo je bilo verjetno prekrito s kartonom, povezano z jeklenimi žicami in tako je imelo vse skupaj trdnost, ki je omogočala, da je letalo preneslo upore pri vzletanju in pristajanju.
Srečko Gombač, avtor knjige Brata Edvard in Josip Rusjan iz Gorice - Začetki motornega letenja med Slovenci, ki se ljubiteljsko ukvarja z zgodovino letalstva in tehniške kulture, je povedal tudi, da se je Josipa Rusjana, zaradi propelerja, ki se je vrtel s pomočjo navite elastike, hitro prijel vzdevek Lastik.
Hitro po prvih poskusih letenja se je razvilo letenje v komercialne namene, pripoveduje Borut Podgoršek, dipl. inž. strojništva (smer letalstvo) ter lastnik in avtor slovenskega letalskega portala Sierra5.net.
Prvi komercialni polet se je zgodil na Floridi v Ameriki, med mestoma Saint Petersburg in Tampa. Poletel je nekdanji župan tega mesta. Dražili so, kdo da več za karto in on je prišel do cene 400 dolarjev. Za 32 km, 20 minut letenja, je odštel 400 dolarjev. Danes bi to pomenilo nekako 8 tisoč evrov.
Alen Debeljak, kapitan pri Adrii Airways, se je z jadralnim letalstvom začel ukvarjati že pri 16. letih. Po študiju je pristal v slovenski vojski, kjer so ga poslali na tečaj za vojaškega pilota v U.S. Air Force. Ko se mu je pogodba iztekla, je zamenjal delodajalca in začel leteti z letali za prevažanje tovora. O vseh pogojih in izobraževanjih, potrebnih za pilotiranje potniškega letala, lahko podrobneje slišite v radijskem prispevku.
Šolanje na liniji v Adrii je mogoče še malo bolj specifično, ker imamo specifična letališča, kamor letimo. Letališča po Balkanu so zaradi bližine hribov težka. Šolanje je kar težko. Inštruktorja moraš prepričati, da si na taki stopnji, da gre lahko "safety" (varnostni) pilot iz kabine.
Delovni teden Adriinega kapitana traja 5 zaporednih dni, omejeni so na 12 ur (v primeru, da posadka šteje dva pilota). Ker gre za regionalnega prevoznika, so leti krajši. Na daljših letih v poslovnem razredu leti oz. dela Natalija Jezerčić, stevardesa pri Emirates Airline. Njeni urniki so mesečni - v povprečju 7 ali 8 letov na mesec, kar pomeni od 80 do 110 ur letenja.
Ko po selekciji na razpisu prejmeš "zlati klic" iz Dubaja, se začne osemtedensko izobraževanje. Stevardi in stevardese morajo biti namreč pripravljeni na številne manj in bolj kritične dogodke na letalu - od umirjanja prepirov, obvladanja prijanih potnikov do ukrepanja ob srčnem zastoju in celo porodih na dolgih čezoceanskih letih.
So pa tudi tehnični problemi. Ali recimo države, kjer so vojna območja. Na nekaterih afriških destinacijah, ko pristanemo, nas dejansko do hotela spremlja konvoj z oboroženimi vojaki. Je dosti kritičnih trenutkov, ko si malo na trnih, ampak verjameš, da bodo poskrbeli za varnost. Tudi piloti so toliko izurjeni in letijo že dosti let in pač zaupaš, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči.
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
25. november je dan, ki se je za vedno zapisal v slovensko letalsko zgodovino. Na ta dan pred 109 leti, samo 6 let za poletom bratov Wright, Edvard Rusjan prvič poleti z letalom lastne izdelave. Za naš radio je prvi Rusjanov polet opisal Srečko Gombač, avtor knjige o začetkih motornega letenja med Slovenci. O tistih najbolj pomembnih mejnikih v civilnem oz. komercialnem letalstvu smo govorili z Borutom Podgorškom, dipl. inž. strojništva (smer letalstvo), ki je tudi avtor slovenskega letalskega portala Sierra5.net. Svoje poklicne izkušnje pa sta z nami delila še Alen Debeljak, kapitana pri Adrii Airways, in Natalija Jezerčić, stevardesa pri Emiratih.
25. november 1909 - obletnica prvega poleta Edvarda Rusjana
25. novembrer je dan, ki se je za vedno zapisal v slovensko letalsko zgodovino. Na ta dan pred 109 leti, samo 6 let za poletom bratov Wright, Edvard Rusjan prvič poleti z letalom lastne izdelave.
Krila Rusjanovih letal so bila v glavnem pravokotne oblike, izdelana so bila pretežno iz lesa. Prvo letalo je bilo verjetno prekrito s kartonom, povezano z jeklenimi žicami in tako je imelo vse skupaj trdnost, ki je omogočala, da je letalo preneslo upore pri vzletanju in pristajanju.
Srečko Gombač, avtor knjige Brata Edvard in Josip Rusjan iz Gorice - Začetki motornega letenja med Slovenci, ki se ljubiteljsko ukvarja z zgodovino letalstva in tehniške kulture, je povedal tudi, da se je Josipa Rusjana, zaradi propelerja, ki se je vrtel s pomočjo navite elastike, hitro prijel vzdevek Lastik.
Hitro po prvih poskusih letenja se je razvilo letenje v komercialne namene, pripoveduje Borut Podgoršek, dipl. inž. strojništva (smer letalstvo) ter lastnik in avtor slovenskega letalskega portala Sierra5.net.
Prvi komercialni polet se je zgodil na Floridi v Ameriki, med mestoma Saint Petersburg in Tampa. Poletel je nekdanji župan tega mesta. Dražili so, kdo da več za karto in on je prišel do cene 400 dolarjev. Za 32 km, 20 minut letenja, je odštel 400 dolarjev. Danes bi to pomenilo nekako 8 tisoč evrov.
Alen Debeljak, kapitan pri Adrii Airways, se je z jadralnim letalstvom začel ukvarjati že pri 16. letih. Po študiju je pristal v slovenski vojski, kjer so ga poslali na tečaj za vojaškega pilota v U.S. Air Force. Ko se mu je pogodba iztekla, je zamenjal delodajalca in začel leteti z letali za prevažanje tovora. O vseh pogojih in izobraževanjih, potrebnih za pilotiranje potniškega letala, lahko podrobneje slišite v radijskem prispevku.
Šolanje na liniji v Adrii je mogoče še malo bolj specifično, ker imamo specifična letališča, kamor letimo. Letališča po Balkanu so zaradi bližine hribov težka. Šolanje je kar težko. Inštruktorja moraš prepričati, da si na taki stopnji, da gre lahko "safety" (varnostni) pilot iz kabine.
Delovni teden Adriinega kapitana traja 5 zaporednih dni, omejeni so na 12 ur (v primeru, da posadka šteje dva pilota). Ker gre za regionalnega prevoznika, so leti krajši. Na daljših letih v poslovnem razredu leti oz. dela Natalija Jezerčić, stevardesa pri Emirates Airline. Njeni urniki so mesečni - v povprečju 7 ali 8 letov na mesec, kar pomeni od 80 do 110 ur letenja.
Ko po selekciji na razpisu prejmeš "zlati klic" iz Dubaja, se začne osemtedensko izobraževanje. Stevardi in stevardese morajo biti namreč pripravljeni na številne manj in bolj kritične dogodke na letalu - od umirjanja prepirov, obvladanja prijanih potnikov do ukrepanja ob srčnem zastoju in celo porodih na dolgih čezoceanskih letih.
So pa tudi tehnični problemi. Ali recimo države, kjer so vojna območja. Na nekaterih afriških destinacijah, ko pristanemo, nas dejansko do hotela spremlja konvoj z oboroženimi vojaki. Je dosti kritičnih trenutkov, ko si malo na trnih, ampak verjameš, da bodo poskrbeli za varnost. Tudi piloti so toliko izurjeni in letijo že dosti let in pač zaupaš, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči.
Na javnem kopališču v Slovenskih konjicah so pripravili jubilejni 20. mednarodni dogodek Dan brez vozička. To akcijo so poimenovali tudi »Voda vzame, voda vrne«. Za ljudi z gibalnimi ovirami so namreč začeli prirejati potapljaške tečaje, ob tem tudi opozarjajo, da je pri skokih v vodo treba biti previden. V zadnjem obdobju so dogajanje razširili. Lani so vodne aktivnosti prvič omogočili tudi starostnikom, letos pa še ljudem z motnjami v duševnem razvoju.
Danes mineva leto dni, odkar je obsežen vetrolom na širšem območju Radovne, Krme in Kota spremenil krajino in podrl ogromne površine gozdov. Na tem območju so izvajalci že pospravili osemdeset odstotkov podrtih ali poškodovanih dreves. Sanacija je bila zelo zahtevna zaradi težko dostopnih in strmih območij. Prvega avgusta pa bodo odprli tudi cesto v dolino Krme. Aljana Jocif se je o poteku sanacije po lanskoletnem vetrolomu pogovarjala z Jernejem Avsenekom, vodjo blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Fotografija: Arhiv Zavoda za gozdove Slovenije
Rekreacija poleti da, ampak previdno. Predvsem naj bodo pozorni slabše telesno pripravljeni, tisti, ki imajo povišano telesno temperaturo zaradi okužbe ali pa imajo večjo telesno težo. Ker je preventiva boljša od kurative, je nekaj opozoril in pojasnil za varno rekreacijo tudi poleti, dala dr. Petra Zupet, dr. med. specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje, ki dela na Inštitutu za medicino in šport v Ljubljani, ki letos obeležuje 10 let delovanja.
Poletne mesece verjetno težko preživimo brez hlajenja v vodi. Na srečo v Ljubljani kot tudi v drugih mestih po Sloveniji obratuje kar nekaj kopališč. Eno izmed večjih in bolje obiskanih je tudi Kopališče Kodeljevo, ki deluje že zadnjih 40 let in sprejme kar do 2000 obiskovalcev hkrati. Tja se je na višku kopalne sezone podala Lucija Vidergar in preverila tamkajšnji utrip. Bere Darja Pograjc.
V teh dneh, natančneje od 7. do 20. julija, poteka letos že dvajseto srečanje Etno Histeria World Orchestra, ki združuje več kot šestdeset vrhunskih glasbenikov iz 18 držav. Idejni vodja orkestra je Matija Solce. Z njim se je pogovarjala Simona Moličnik.
Ekstremni vremenski pojavi so v porastu in zadnja neurja z debelo točo so poškodovala tudi sončne elektrarne. Paneli so zasnovani tako, da prenesejo različne vremenske vplive, toda na njihovo vzdržljivost vpliva več dejavnikov, celo naklon strehe. Kako je z vremenskimi vplivi, ob kakšnih poškodbah je potrebno panele zamenjati, kako je s pogostimi požari sončnih elektrarn in zavarovanjem?
Slovensko veleposlaništvo na Hrvaškem je lani začelo s prakso objave uporabnih priporočil in konzularnih informacij za številne slovenske turiste, ki se te dni odpravljajo na počitnice na Hrvaško. Od nujnih telefonskih številk in kontaktov, potrebnih osebnih dokumentov, zdravstvenega zavarovanja, prijave prebivanja, pa do pravil vedenja v cestnem in morskem prometu. Odziv je bil odličen, zato so se tudi letos odločili za enako potezo, uporabne informacije so objavljene na spletni strani slovenskega zunanjega ministrstva. S slovenskim veleposlanikom na Hrvaškem Gašperjem Dovžanom se je o tem pogovarjala naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.
V Milwaukeeju v Združenih državah Amerike se nadaljuje republikanska strankarska konvencija, ki uradno potrjuje Donalda Trumpa za kandidata stranke na novembrskih predsedniških volitvah. Tam je tudi naš dopisnik Andrej Stopar.
24. leto zapored bo v Novem mestu avgusta potekal festival Jazzinty. Kreativni in raznolik koncertni program spremlja intenzivna enotedenska glasbena delavnica, ki vsako poletje Novo mesto spremeni v osrednje neformalno izobraževalno središče za področje jazzovske glasbe v tem delu Evrope. Jazzinty je v več kot dveh desetletjih izobrazil preko 1000 udeležencev delavnic ter izvedel več kot 250 koncertov slovenskih in mednarodnih glasbenikov. Več o delavnicah je z umetniško vodjo festivala, Ano Čop, spregovorila glasbena urednica Alja Kramar.
Izhodišča pokojninske reforme so znana. 40 let zavarovalne dobe ostaja, kakšni bodo starostni pogoji, pa bo stvar pogajanj s socialnimi partnerji. Ob začetku javne razprave se je Urška Jereb pogovarjala s kolegom z Dela Karlom Lipnikom. Uvodoma je podal krovno oceno reforme, nujne tako za vzdržnost javnih financ kot za zagotavljanje varne starosti prihodnjim generacijam.
Zmagovalec Eura 2024 je znan. Za nekatere presenečenje za druge pričakovan rezultat. Dejstvo je, da je bilo v Španiji danes ponoči veselo in zmagoslavno. Euro 2024 si bomo zapomnili tudi po udeležbi Slovenije, ki je dosegla zgodovinski rezultat. Toni Gruden, športni novinar na portalu MMC, je spremljal enomesečno dogajanje v Nemčiji. Kdo bi si mislil, da si bosta iz oči v oči stala Oblak in Ronaldo in da bo Slovenija izpadla v osmini finala po streljanju enajstmetrovk. Takšne pozornosti svetovne javnosti slovenski nogometaši še niso bili deležni.
Donald Trump je pred konvencijo republikanske stranke postal tarča ostrostrelca. Poskus atentata, ki je šokiral svetovno javnost, je preživel z lažjo poškodbo. Po napadu je Trump vstal z dvignjeno stisnjeno pestjo in dal vedeti, da se predsedniška tekma nadaljuje. Z vsako uro prihaja več informacij in pričevanj, preiskava o dogodku pa je v teku. Dogajanje je v kratki analizi povzel zunjanjepolitični novinar Matej Šurc.
Vroče je in soparno. Vročinski val bo še nekaj časa vztrajal. Z visokimi temperaturami, nevarnimi za zdravje, se v teh dneh soočajo v številnih delih sveta. Prav v teh dneh pa smo dobili tudi potrditev, da je bila povprečna globalna temperatura v zadnjih 12 mesecih za več kot stopinjo in pol višja od povprečja v predindustrijski dobi. Stopinja in pol je meja, ki jo določa pariški podnebni sporazum, vendar je vse manj verjetno, da bomo uspeli dvig temperature omejiti v skladu z njim. Pričakovan dvig temperature do konca stoletja trenutno znaša celo okrog tri stopinje, kar pa bi imelo zelo velike posledice. O vsem tem smo se pogovarjali z Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Poletje je v polnem razmahu in številni iščejo osvežitev v bazenih, rekah, jezerih ali morju. Vendar pa na nas med uživanjem v vodi prežijo tudi nevarnosti, kot so visoka vročina, slabo plavalno znanje, krči, infarkt in še marsikaj drugega. Zato smo v studio povabili izkušenega reševalca iz vode Mirka Cikojevića. Z nami je delil svoje izkušnje pri reševanju v vodi, nasvete o tem, kako poskrbeti za lastno varnost in varnost naših najbližjih med plavanjem, pa tudi, kaj storiti v primeru utapljanja, kako prepoznati nevarne situacije in kako pravilno ukrepati.
Na dopustu ali potovanju marsikoga navdušijo zanimive eksotične rastline ali okusno eksotično sadje. Ti se tako ob povratku domov znajdejo v kovčkih ali nahrbtnikih potnikov, ki pa tako nehote ogrožajo domače rastline. Je vnos rastlin, njihovih delov, semen in plodov v Slovenijo oz. EU sploh dovoljen? Katerim kriterijem moramo zadostiti, kakšne so omejitve in pravila, če želimo domov prinesti sadiko sivke iz Dalmacije ali mango s Tajske? Pojasnjuje dr. Alenka Zupančič z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Letos prvič obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. V spominskem centru Potočari blizu Srebrenice so s pokopom 14 žrtev obeležili 29. obletnico genocida, v katerem so sile bosanskih Srbov samo v nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija leta 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov. Iz Potočarov se je oglasil naš dopisnik Boštjan Anžin.
V dobrem desetletju se je James Brandon Lewis utrdil na jazzovski sceni kot eden najbolj dejavnih ameriških saksofonistov. Od leta 2012 živi in ustvarja v New Yorku. Leta 2022 je bil njegov album Jesup Wagon razglašen za album leta kritikov revije Downbeat, nato pa so sledili albumu Eye of I, For Mahalia, With Love, Transfiguration ter The Messthetics and James Brandon Lewis. Na Jazz festivalu Ljubljana James Brandon Lewis nastopa s svojim triom (Josh Werner, Chad Taylor).
Tututu Orchestra je mednaroden, na Nizozemskem ustanovljen kolektiv. Jutri se bodo v parku Cankarjevega doma v okviru letošnjega jazz festivala prvič predstavili slovenski publiki. Gre za poseben sestav glasbenikov, ki pa je ravno dovolj velik a dovolj majhen za številne improvizacijske izlete, slišane v njihovih kompozicijah. Zasedba si je ime nadela po učilnici kjer so vadili z oznako 2.22 (two point two two) torej poenostavljeno Tututu Orchestra. Andrej Prezelj se je pogovarjal z vodjo orkestra – Mojco Zupančič, dirigentko, pianistko in avtorico glasbe.
Tudi letos ni bilo pravega prehoda med pomladjo in poletjem. Zdi se, kot bi nas visoke temperature dohitele nepripravljene. Pa vendar smo sredi julija in ne bo odveč opozoriti, kako se najbolje ohladimo in kako vroče dni preživeti brez zdravstvenih posledic. Z družinsko zdravnico iz Zdravstvenega doma Ljubljana in profesorico na Medicinski fakulteti UL Neno Kopčavar Guček se je pogovarjala Lucija Fatur.
Državni zbor je končal razpravo o predlogu zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, torej predvsem v domovih za starejše. Zakon bo po pričakovanjih tudi sprejet, saj mu tudi opozicija ne bo nasprotovala, kljub temu, da ima nekaj pripomb: med drugim, da je finančni vložek - do konca leta 2026 slabih deset miljonov - preskromen in predvsem ne ureja plačne problematike in normativov za zaposlene v zdravstveni negi in rehabilitaciji.
Neveljaven email naslov