Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko se je šele začel risati dan, nas je, preden se je odpravila v ambulanto, na Prvem obiskala dr. Nina Fokter Dovnik. Pred kratkim je prejela posebno priznanje Evropskega združenja za internistično onkologijo (ESMO). Na specialističnem izpitu iz internistične onkologije, ki ga je opravljala lani v Madridu, je namreč dosegla največje možno število točk in bila najboljša med 360 kandidati iz vsega sveta. O izpitu, onkologiji, malih radovednostih, ki so prerasle v velike raziskave in delo, prehojenih poteh in željah za prihodnost se je pogovarjala z Mojco Delač.
Dr. Nina Fokter Dovnik je na specialističnem izpitu iz internistične onkologije zbrala vse točke in bila najboljša med 360 kandidati z vsega sveta
Dr. Nina Fokter Dovnik v zadnjih letih premaguje veliko kilometrov med Mariborom in Ljubljano, kjer ji je ostalo še približno pol leta specializacije. Potem jo čaka še slovenski specialistični izpit. Vstaja pred peto uro, v Ljubljano pride trikrat do štirikrat tedensko, enkrat do dvakrat na teden pa deluje v ambulanti v mariborskem UKC. Pravi, da ji delo s pacienti veliko pomeni. Preden se je v torkovem jutru odpravila v ljubljansko ambulanto, se je ustavila v radijskem studiu Prvega:
“Vedno sem bila kar jutranji človek, zvečer pa moram kar zgodaj spat, da se spočijem.”
Tudi pri pripravah na specialistični izpit je ob končevanju doktorata in mali hčerkici malo spala. A, kot pravi, se vsaj zaradi voženj, ki vzamejo veliko časa, že vidi “luč na koncu tunela”. Dela pa je, pravi dr. Nina Fokter Dovnik, ogromno, saj je področje onkologije takšno, da se delo nikoli ne konča. In kakšen je bil izpit, ki ga je opravljala v Madridu?
“Izpit je kot pisni test, 100 vprašanj, piše se dve uri in pol, na petih lokacijah po svetu, istočasno. Potem pa tri mesece čakaš na rezultate. To je bilo najbolj mučno.”
Pravi, da jo vse, česar se bolj poglobljeno loti, začne zanimati in da bi se gotovo dobro znašla tudi na drugih področjih zunaj medicine. A ta ji je bila tako rekoč položena v zibko.
“Raziskovalna dejavnost me je zanimala že od malih nog, vedno sem bila bolj radovedna, bolj v medicino usmerjeno znanstveno radovednost pa sta mi privzgojila mama in oče, ki sta oba zdravnika. Začela so me zanimati vprašanja, o katerih smo se doma pogovarjali.”
Tako je že kot gimnazijka (bila je tudi zlata maturantka) začela raziskovati na področju medicine, kjer zavzeto in predano tudi ostaja. Vesela je odzivov na njen nedavni uspeh, hkrati pa tudi presenečena, da javnost to tako zanima. Pozitivnih zgodb v našem zdravstvu je veliko, pravi dr. Nina Fokter Dovnik. Več pa v pogovoru.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ko se je šele začel risati dan, nas je, preden se je odpravila v ambulanto, na Prvem obiskala dr. Nina Fokter Dovnik. Pred kratkim je prejela posebno priznanje Evropskega združenja za internistično onkologijo (ESMO). Na specialističnem izpitu iz internistične onkologije, ki ga je opravljala lani v Madridu, je namreč dosegla največje možno število točk in bila najboljša med 360 kandidati iz vsega sveta. O izpitu, onkologiji, malih radovednostih, ki so prerasle v velike raziskave in delo, prehojenih poteh in željah za prihodnost se je pogovarjala z Mojco Delač.
Dr. Nina Fokter Dovnik je na specialističnem izpitu iz internistične onkologije zbrala vse točke in bila najboljša med 360 kandidati z vsega sveta
Dr. Nina Fokter Dovnik v zadnjih letih premaguje veliko kilometrov med Mariborom in Ljubljano, kjer ji je ostalo še približno pol leta specializacije. Potem jo čaka še slovenski specialistični izpit. Vstaja pred peto uro, v Ljubljano pride trikrat do štirikrat tedensko, enkrat do dvakrat na teden pa deluje v ambulanti v mariborskem UKC. Pravi, da ji delo s pacienti veliko pomeni. Preden se je v torkovem jutru odpravila v ljubljansko ambulanto, se je ustavila v radijskem studiu Prvega:
“Vedno sem bila kar jutranji človek, zvečer pa moram kar zgodaj spat, da se spočijem.”
Tudi pri pripravah na specialistični izpit je ob končevanju doktorata in mali hčerkici malo spala. A, kot pravi, se vsaj zaradi voženj, ki vzamejo veliko časa, že vidi “luč na koncu tunela”. Dela pa je, pravi dr. Nina Fokter Dovnik, ogromno, saj je področje onkologije takšno, da se delo nikoli ne konča. In kakšen je bil izpit, ki ga je opravljala v Madridu?
“Izpit je kot pisni test, 100 vprašanj, piše se dve uri in pol, na petih lokacijah po svetu, istočasno. Potem pa tri mesece čakaš na rezultate. To je bilo najbolj mučno.”
Pravi, da jo vse, česar se bolj poglobljeno loti, začne zanimati in da bi se gotovo dobro znašla tudi na drugih področjih zunaj medicine. A ta ji je bila tako rekoč položena v zibko.
“Raziskovalna dejavnost me je zanimala že od malih nog, vedno sem bila bolj radovedna, bolj v medicino usmerjeno znanstveno radovednost pa sta mi privzgojila mama in oče, ki sta oba zdravnika. Začela so me zanimati vprašanja, o katerih smo se doma pogovarjali.”
Tako je že kot gimnazijka (bila je tudi zlata maturantka) začela raziskovati na področju medicine, kjer zavzeto in predano tudi ostaja. Vesela je odzivov na njen nedavni uspeh, hkrati pa tudi presenečena, da javnost to tako zanima. Pozitivnih zgodb v našem zdravstvu je veliko, pravi dr. Nina Fokter Dovnik. Več pa v pogovoru.
V živo s terena se je oglašal Rok Valenčič, kjer je reka Završnica spremenila svoj tok.
V času povodnji so se po državi pisale različne zgodbe. Na dan prihajajo tako tudi izjemne zgodbe in pogumna dejanja posameznikov. Med drugim tudi iz zaselka Struge pred Lučami, kjer so morali takoj po divjanju narave preseliti 50 prebivalcev. V vasi Struge imajo trenutno dve strugi Savinje in nobene ceste. V petek zjutraj, ko sonce še ni vzšlo, pa se je začela prava apokalipsa, ki je šokirala številne domačine kakor tudi reševalce. Gorski reševalec GRS Celje Boštjan Pahovnik in reševalec na divjih vodah Franček Strmčnik sta na pomoč priskočila ujetim prebivalcem vasi, ki jih je podivjana Savinja z deročo vodo objela v otok. Razmere so bile kritične in nevarne. Boštjan Pahovnik je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da sta s Frančkom najprej reševala in prebujala prebivalce Luč potem pa sta se nevedoč kaj ju čaka, odpravila proti kraju Struge.
Jure K. Čokl in Blaž Kumše sta se ustavila tudi v Komendi, pred domom starejših občanov SeneCura. Pogovarjala sta se s poslovno direktorico SeneCura, Sando Gavranovič in delovno inštruktorico, Darjo Okleščen.
Poveljnik Civilne zaščite za zahodno Štajersko, Janez Melanšek pravi, da deset gorskih kmetij oskrbujejo s helikopterjem, prioriteta ostajata ureditev cestne povezave Ljubno – Luče in ureditev struge reke Savinje. Iz Okonine v občini Ljubno poročata Aleš Smrekar in Matija Mastnak.
Na Koroški Beli so v minulem vikendu opravili dve evakuaciji. Nevarnost proženja plazu so predvčerajšnjim sicer preklicali, kljub temu pa okoli 2000 prebivalcev še vedno trepeta pred plazino z več kot milijon kubičnih metrov zemlje, skal in peska. Roku Valenčiču so se pred mikrofonom pridružili poveljnik Civilne zaščite Jesenice, Igor Arh in poveljnik gasilcev na Koroški Beli, Blaž Peternel ter igralec, Gregor Čušin.
Jure K. Čokl se je v oglašanju iz Kamnika pogovarjal z vodjo intervencije in predsednikom PGD Kamnik, Jožetom Oblakom, županom občine Kamnik, Matejem Slaparjem in predsednikom gorske reševalne službe Kamnik, Jernejem Leniškom.
Jan Grilc se je v javljanju v živo iz Škofje Loke pogovarjal z dopisnico Aljano Jocif. »V taki nesreči spoznaš prijatelje«, je med drugim povedal tudi Pavle Košir, prebivalec Svete Barbare v dolini Hrastnice, ki je v najhujši noči skrbel še za 92-letno mamo.
Zvezdan Martić, v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija o današnji akciji in pomenu javnega servisa.
Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so povodenj in plazovi že odnesli približno 15 hiš, so tokrat zadele 500-letne vode, kažejo prvi izračuni. Da se podobna katastrofa ne bi zgodila septembra, bo najprej nujno treba očistiti in popraviti vodotoke, opozarja hidrolog in gradbeni inženir Rok Fazarinc.
Ponedeljek, 14. avgust, bo predvidoma dela prost dan oziroma dan solidarnosti. Dan bo namenjen vsem, ki želijo pomagati pri odpravi posledic katastrofalne vodne ujme in potrebujejo več prostega časa. Na kakšni osnovi je bila sprejeta ta odločitev vlade in kateri pomisleki se pojavljajo?
S poplavami in razlivanjem rek so mnoge med njimi spremenile svojo strugo. Prav zato bo v prihodnjih tednih poleg sanacije nujen tudi razmislek o preventivnem delovanju – ne le glede širjenja in večanja strug, pač pa tudi glede načrtovanja položaja zdaj poškodovanih in uničenih mostov in cest. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z nekdanjim profesorjem za hidravliko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Francijem Steinmanom. Foto: BoBo/Borut Živulović ml./MMC
Prevozne poti se zdaj hitro vzpostavljajo tudi do Raven na Koroškem, kar je posebej za bolnike, ki potrebujejo zdravnikovo pomoč najbolj pomembno. Helena Lovinčič se je pogovarjala z vodjo osnovnega zdravstva v zdravstvenem domu Ravne na Koroškem, Zdenko Koželj Rekanovič.
Skoraj 15 tisoč ljudi je že ponudilo pomoč prizadetim v poplavah, pa še ni minilo niti 24 ur od začetka njenega delovanja.
Katastrofalne poplave v Sloveniji so prizadele tudi najbolj ranljive skupine, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. Marsikje je deroča voda povsem spremenila njihova domača okolja, zato se soočajo z velikimi težavami pri orientaciji. Pomoč skrbnikov, psov vodnikov, svojcev, prijateljev in prostovoljcev je zato neprecenljiva. Kot poudarja predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl je v kriznih razmerah ključna komunikacija, pomembno vlogo pri informiranju slepih in slabovidnih pa ima tudi radio. S predsednikom krovne organizacije društev slepih in slabovidnih se je pogovarjal Rok Valenčič.
Razmere po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini so še vedno zelo resne. Zdaj največ težav povzročajo plazovi, ki ogrožajo številne hiše. V občini Luče se je narava najbolj znesla nad zaselkom Struge; od tam so evakuirali vseh 50 prebivalcev, med njimi tudi Jožeta Vaudija ter Urško Orešnik in njeno mamo Terezijo Zamernik.
Smo na vrhuncu turistične sezone, letos je Sloveniji po nekaj slabših letih zaradi epidemije koronavirusa kazalo zelo dobro, potem pa so se zgodile poplave … Te so seveda vplivale tudi na turizem, ta je zelo občutljiva gospodarska panoga, je pa za Slovenijo zelo pomembna. In čeprav je bila glavna skrb zdaj v prvih dneh posvečena reševanju lokalnega prebivalstva in njihovega premoženja, so pomoč potrebovali tudi številni turisti, ki so bili v preteklih dneh v Sloveniji. Poročali smo o evakuacijah turistov iz kampov, mnogi so se odločili predčasno zapustiti Slovenijo. Prav tako se na številnih spletnih forumih in družbenih omrežjih pojavljajo vprašanja tistih, ki so nameravali Slovenijo obiskati v naslednjih dneh, pa zdaj ne vedo, ali priti ali raje odpovedati potovanje. In tistih, ki so že v Sloveniji, pa iščejo zanimive kraje, ki v poplavah niso bili prizadeti in jih lahko obiščejo … Kakorkoli, razmere pri nas so in še bodo vplivale tudi na turizem, zato je Andreja Čokl poklicala Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Njen direktor Fedja Pobegajlo pravi, da podatke o razmerah še zbirajo, a vpliv poplav na slovenski turizem bo nedvomno precejšen.
V Južni Koreji se je na t.i. Jamboreeju zbralo več kot 40.000 skavtov in tabornikov iz 158 držav, tudi iz Slovenije. Gre za dogodek, ki poteka vsake štiri leta, osrednje teme tokratnega dogodka pa so svetovni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Poklicali smo v Južno Korejo in govorili z vodnico Lano Pavšič in udeleženko jamboreeja Žano Čamdžič.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Neveljaven email naslov