Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Sklad Združenih narodov za otroke je pod imenom "United Nations International Children's Emergency Fund" ustanovila generalna skupščina OZN 11. decembra leta 1946 kot sklad za pomoč otrokom povojne Evrope. Sklad nudi dolgoročno in razvojno pomoč otrokom in materam v državah v razvoju." Tako slovenska Wikipedia opiše največjo organizacijo za pomoč otrokom na svetu, ki letos praznuje že 72 let. V Torkovem kvizu smo dodali še nekaj zanimivh podatkov.
Iz skladišča velikosti treh nogometnih igrišč lahko v samo 48 urah pomoč prispe kamorkoli na svetu in pokrije osnovne potrebe 320.000 ljudi
UNICEF oz. Sklad Združenih narodov za otroke, ki je bil ustanovljen 11. decembra 1946, vsak dan vpliva na življenje enega od treh otrok na našem planetu. Njegove zaloge naj bi pokrile potrebe 320.000 ljudi, je največji dobavitelj cepiv in največji kupec mrež proti komarjem na svetu. Glavni sedež UNICEF-a je v New Yorku, glavno skladišče pa v danskem Koebenhavnu. Opremljeno je z najbolj sodobno logistično tehnologijo in veliko kot tri nogometna igrišča. Logistika je zelo pomembna, poudarja mag. Maša Gorjup iz slovenskega odbora. UNICEF se namreč vsako leto odzove na približno 200 kriznih razmer oz. žarišč po vsem svetu in odziv mora biti zelo hiter.
“UNICEF lahko v samo 48 urah zagotovi nujno življenjsko pomoč kjerkoli na svetu. In to prav zaradi naših logističnih skladišč, kjer imamo vnaprej pripravljene pakete s pomočjo. Imamo kar 38 vrst vnaprej pripravljenih paketov, v katerih je 80% standardiziranih izdelkov, ki jih lahko uporabimo v katerihkoli kriznih razmerah po vsem svetu.”
UNICEF deluje v 190 državah sveta, mrežo pa sestavlja 36 nacionalnih odborov, ki se jim je leta 1993 pridružil tudi Slovenski odbor za UNICEF, prav tako 11. decembra. Slovenci smo po besedah Maše Gorjup zelo srčni, radi darujemo, od leta 1994 do lani je tako Slovenski odbor s podporo slovenskih darovalcev za UNICEF-ove programe pomoči otrokom po vsem svetu prispeval skoraj 30 milijonov evrov. Najbolj na široko smo odprli denarnice po cunamiju v jugovzhodni Aziji, dober odziv je bil tudi po poplavah v Bosni in Hercegovini.
Sklad sodeluje z več kot 200 UNICEF-ovimi ambasadorji po vsem svetu. Ti pomagajo ozaveščati javnost o delovanju UNICEF-a, širijo razumevanje o otrokovih pravicah, spodbujajo njihovo uresničevanje in si prizadevajo za prednostno obravnavo otrok ter njihovih potreb. Poznamo UNICEF-ove ambasadorje dobre volje, to so zvezdniki svetovnega kova, med njimi so npr. Lionel Messi, David Beckham, Shakira, Novak Djoković, Katy Perry, Orlando Bloom, Whoopi Goldberg …, pa tudi regionalne in nacionalne ambasadorje.
“Ambasadorji večkrat obiščejo tudi UNICEF-ove programe in se na lastne oči na terenu prepričajo, kako to poteka, na kakšen način ti programi izboljšujejo življenje otrok, kako so porabljena sredstva in hkrati predstavljajo tudi glas otrok v javnosti.”
Slovenija sicer ne sodi med države, kjer bi ambasadorji preverjali učinkovitost UNICEF-ove pomoči, se pa vsake toliko kdo od njih ustavi tudi pri nas in promovira posamezno akcijo zbiranja denarja. Slovenijo je tako že obiskal nekdanji Bond Roger Moore. Bi lahko morda v Slovenijo prišel recimo David Beckham, Lionel Messi, morda Shakira?
“To je naša želja že vrsto let … Žal nam še ni uspelo, Slovenija je majhna država z majhnim številom darovalcev, čeprav so zelo srčni in so se že večkrat izkazali. Ampak pustimo se presenetiti, mi si tega želimo.”
Trenutno Slovenija nima UNICEF-ovega nacionalnega ambasadorja, v preteklosti pa je sodelovalo kar nekaj znanih imen. Ambasador prav posebne vrste pa je tudi nogometni klub Barcelona, leta 2006 so namreč z UNICEF-om podpisali pogodbo, po kateri klub vsako leto skladu nameni poldrugi milijon evrov, na dresih igralci nosijo UNICEF-ov logo. To je tudi prvi primer, da športno društvo finančno podpira neko organizacijo in ne obratno.
Podporniki UNICEF-a smo lahko tudi mi vsi, december je za to še posebej primeren. Eden najbolj prepoznavnih humanitarnih projektov so namreč novoletne voščilnice in nekoč smo bili Slovenci v samem svetovnem vrhu po številu prodanih UNICEF-ovih voščilnic – leta 1998 smo kupili kar 2,1 milijona voščilnic, torej več kot eno na prebivalca. Prodaja se je najbolj povečala leta 1974, ko so se pojavili motivi slovenskih slikark Marjance Jemec Božič in Marlenke Stupica, leta 1974 je bila voščilnica z motivom Marjance Jemec Božič celo najbolje prodajana voščilnica v Evropi.
4472 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
"Sklad Združenih narodov za otroke je pod imenom "United Nations International Children's Emergency Fund" ustanovila generalna skupščina OZN 11. decembra leta 1946 kot sklad za pomoč otrokom povojne Evrope. Sklad nudi dolgoročno in razvojno pomoč otrokom in materam v državah v razvoju." Tako slovenska Wikipedia opiše največjo organizacijo za pomoč otrokom na svetu, ki letos praznuje že 72 let. V Torkovem kvizu smo dodali še nekaj zanimivh podatkov.
Iz skladišča velikosti treh nogometnih igrišč lahko v samo 48 urah pomoč prispe kamorkoli na svetu in pokrije osnovne potrebe 320.000 ljudi
UNICEF oz. Sklad Združenih narodov za otroke, ki je bil ustanovljen 11. decembra 1946, vsak dan vpliva na življenje enega od treh otrok na našem planetu. Njegove zaloge naj bi pokrile potrebe 320.000 ljudi, je največji dobavitelj cepiv in največji kupec mrež proti komarjem na svetu. Glavni sedež UNICEF-a je v New Yorku, glavno skladišče pa v danskem Koebenhavnu. Opremljeno je z najbolj sodobno logistično tehnologijo in veliko kot tri nogometna igrišča. Logistika je zelo pomembna, poudarja mag. Maša Gorjup iz slovenskega odbora. UNICEF se namreč vsako leto odzove na približno 200 kriznih razmer oz. žarišč po vsem svetu in odziv mora biti zelo hiter.
“UNICEF lahko v samo 48 urah zagotovi nujno življenjsko pomoč kjerkoli na svetu. In to prav zaradi naših logističnih skladišč, kjer imamo vnaprej pripravljene pakete s pomočjo. Imamo kar 38 vrst vnaprej pripravljenih paketov, v katerih je 80% standardiziranih izdelkov, ki jih lahko uporabimo v katerihkoli kriznih razmerah po vsem svetu.”
UNICEF deluje v 190 državah sveta, mrežo pa sestavlja 36 nacionalnih odborov, ki se jim je leta 1993 pridružil tudi Slovenski odbor za UNICEF, prav tako 11. decembra. Slovenci smo po besedah Maše Gorjup zelo srčni, radi darujemo, od leta 1994 do lani je tako Slovenski odbor s podporo slovenskih darovalcev za UNICEF-ove programe pomoči otrokom po vsem svetu prispeval skoraj 30 milijonov evrov. Najbolj na široko smo odprli denarnice po cunamiju v jugovzhodni Aziji, dober odziv je bil tudi po poplavah v Bosni in Hercegovini.
Sklad sodeluje z več kot 200 UNICEF-ovimi ambasadorji po vsem svetu. Ti pomagajo ozaveščati javnost o delovanju UNICEF-a, širijo razumevanje o otrokovih pravicah, spodbujajo njihovo uresničevanje in si prizadevajo za prednostno obravnavo otrok ter njihovih potreb. Poznamo UNICEF-ove ambasadorje dobre volje, to so zvezdniki svetovnega kova, med njimi so npr. Lionel Messi, David Beckham, Shakira, Novak Djoković, Katy Perry, Orlando Bloom, Whoopi Goldberg …, pa tudi regionalne in nacionalne ambasadorje.
“Ambasadorji večkrat obiščejo tudi UNICEF-ove programe in se na lastne oči na terenu prepričajo, kako to poteka, na kakšen način ti programi izboljšujejo življenje otrok, kako so porabljena sredstva in hkrati predstavljajo tudi glas otrok v javnosti.”
Slovenija sicer ne sodi med države, kjer bi ambasadorji preverjali učinkovitost UNICEF-ove pomoči, se pa vsake toliko kdo od njih ustavi tudi pri nas in promovira posamezno akcijo zbiranja denarja. Slovenijo je tako že obiskal nekdanji Bond Roger Moore. Bi lahko morda v Slovenijo prišel recimo David Beckham, Lionel Messi, morda Shakira?
“To je naša želja že vrsto let … Žal nam še ni uspelo, Slovenija je majhna država z majhnim številom darovalcev, čeprav so zelo srčni in so se že večkrat izkazali. Ampak pustimo se presenetiti, mi si tega želimo.”
Trenutno Slovenija nima UNICEF-ovega nacionalnega ambasadorja, v preteklosti pa je sodelovalo kar nekaj znanih imen. Ambasador prav posebne vrste pa je tudi nogometni klub Barcelona, leta 2006 so namreč z UNICEF-om podpisali pogodbo, po kateri klub vsako leto skladu nameni poldrugi milijon evrov, na dresih igralci nosijo UNICEF-ov logo. To je tudi prvi primer, da športno društvo finančno podpira neko organizacijo in ne obratno.
Podporniki UNICEF-a smo lahko tudi mi vsi, december je za to še posebej primeren. Eden najbolj prepoznavnih humanitarnih projektov so namreč novoletne voščilnice in nekoč smo bili Slovenci v samem svetovnem vrhu po številu prodanih UNICEF-ovih voščilnic – leta 1998 smo kupili kar 2,1 milijona voščilnic, torej več kot eno na prebivalca. Prodaja se je najbolj povečala leta 1974, ko so se pojavili motivi slovenskih slikark Marjance Jemec Božič in Marlenke Stupica, leta 1974 je bila voščilnica z motivom Marjance Jemec Božič celo najbolje prodajana voščilnica v Evropi.
Društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica to vabi na Dan ščitnice. Zakaj je pomembno osveščati o boleznih ščitnice, kako društvo pomaga bolnikom, pa tudi o zdravljenju in življenju z boleznijo ščitnice, razlaga Klavdija Eržen, podpredsednica društva in vodja ljubljanske skupine. Program ob dnevu ščitnice se bo v soboto odvijal v dvorani četrtne skupnosti Trnovo na Devinski 1b v Ljubljani od 8.00 naprej.
Med 15. in 17. marcem bodo v Rusiji potekale predsedniške volitve. Gre za osme predsedniške volitve po vrsti, ki pa ne bodo prinesle presenečenj. Vladimir Putin bo zagotovo ostal predsednik. Se pa zastavlja vrsta drugih vprašanj. Kaj se je zgodilo z edinim opozicijskim kandidatom Borisom Nadeždinom, ki ne sme kandidirati? So v luči nedavno umrlega opozicijskega voditelja Navalnega možni protesti? Kako pravzaprav poteka predvolilna kampanja in koliko vojna z Ukrajino vpliva nanjo? Sveže informacije prinaša naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Že nekaj časa odmevajo objavljeni podatki s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da je bilo v letu 2023 v slovenskih porodnišnicah 613 porodov manj kot leto prej. Ocenjeno je, da se je lani rodilo malo več kot 17.000 novorojenčkov. To pomeni, da bi se lahko v letu 2023 rodilo najmanj otrok odkar se spremlja te podatke. Hkrati pa podatki Eurostata kažejo, da je decembra 2023 presežna umrljivost v Sloveniji znašala malo več kot 21 odstotkov, kar našo državo uvršča v sam vrh držav EU. So ti podatki kakorkoli povezani? Več v pogovoru z demografom in ekonomistom dr. Jožetom Sambtom.
Ob mendarodnem dnevu žensk so na povabilo zunanje ministrice Tanje Fajon Slovenijo obiskale tri ugledne mirovnice iz Izraela in s palestinskih ozemelj. Medtem ko izraelske slie nadaljujejo silovite napade na Gazo in gre za najhujši konflikt v zadnjih nekaj desetletjih, se organizaciji Women Wage Peace in Women of the Sun, ki ju predstavljajo mirovnice, skupaj zavzemata za končno vzpostavitev miru ter skupno prihodnost v tej nemirni regiji.
Pri rojakih na avstrijskem Koroškem je te dni še posebej živahno. V Pliberku so se s praizvedbo plesno gledališke predstave V vsem sem nezmerna poklonili avstrijski literatki Christine Lavant. Idejni oče in režiser Zdravko Haderlap je zbral vrhunsko mednarodno zasedbo, v kateri je več slovenskih ustvarjalcev in ustvarjalk.
Danes v Berlinu poteka tretji in s tem zadnji dan turistične borze. Sejem velja za eno največjih prireditev za predstavitev turističnih destinacij. Slovenija se na njem predstavlja vsako leto, letos sta v središču umetnost in kultura. Slovenska turistična organizacija je zato k sodelovanju na predstavitvi povabila Novo Gorico kot Evropsko prestolnico kulture 2025. V slovenske roke pa je šlo tudi kar nekaj laskavih nagrad. Iz Berlina Maja Derčar.
V Zdravstvenem domu Ljubljana so predstavili pilotni presejalni program za odkrivanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori; ta predstavlja najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj raka želodca, prispeva pa tudi k drugim težavam, kot so vnetja in razjede. Povabilo k udeležbi v programu je prejelo 6.000 naključnih pacientov v starosti od 30 do 34 let, ki jih bodo testirali na okužbo s to bakterijo in ob morebitnem pozitivnem rezultatu začeli z zdravljenjem. S podatki, ki jih bodo pridobili v sklopu presejalnega programa, pa bodo v naslednjih letih razvili tudi nov nacionalni presejalni program.
Weimar je mesto v osrčju Nemčije v zvezni deželi Turingija, ki ima 66 tisoč prebivalcev. Mesto, po katerem nosi ime obdobje demokratične ureditve v Nemčiji med 1919 in 1933, ki se je iztekla v vzpon Hitlerja na oblast. Weimarska zgodovina je kulturno bogata. V obdobju razsvetljenstva so tam delovala velika imena književnosti in glasbe: Goethe, Schiller, Liszt. Pred dnevi pa je Slovenska akademija znanosti in umetnosti weimarski knjižnici darovala izvod Biblie Slavice.
Podnebne spremembe so postale neizogibna realnost, njihov vpliv na okolje pa postaja vse bolj očiten tudi v Sloveniji. Poletje 2023 je ob tem izstopalo po velikem številu neurij in veliki količini padavin, ekstremni vremenski pojavi pa so vse bolj pogosti. Posledice podnebnih sprememb predstavljajo pomembne grožnje tradicionalnim gradbenim metodam, inovativne rešitve na področju gradnje bivalnih in javnih objektov pa so zato ključne. Med odgovori na podnebne spremembe so tudi lesene montažne gradnje, čemur pritrjuje tudi inženir Samo Steblovnik, predavatelj na Višji šoli za les in oblikovanje Maribor.
Vsako leto 3. marca praznujemo Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst. Sam svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst so Združeni narodi razglasili v letu 2013, potem ko je bila prav na 3. marec že leta 1973, podpisana Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi in prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, s kratico CITES. Prosto živeče vrste nujno potrebujejo zaščito, saj se je na Rdečem seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave znašlo že skoraj 100.000 vrst prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ter več kot milijonu rastlinskih in živalskih vrst grozi izumrtje. Letošnji Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst nas nagovarja k raziskovanju in uporabi digitalnih tehnologij za ohranjanje prostoživečih vrst, trajnostno in zakonito trgovino s prosto živečimi vrstami ter sožitje človeka in prostoživečih vrst. Več v pogovoru Tadeja Bizilj s Primožem Glogovčanom z Zavoda RS za varstvo narave.
V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem danes odpirajo prav posebno razstava o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser.
Med redke bolezni uvrščamo bolezni, ki prizadenejo manj kot enega na 10 tisoč ljudi, kar 85% redkih bolezni pa prizadene eno osebo na milijon. V Sloveniji živi 120 tisoč oseb z redko boleznijo in v večini primerov učinkovitega zdravljenja zanje ni. Redke bolezni tudi težje prepoznajo oz. diagnosticirajo – v Evropski uniji je povprečen čas do postavitve diagnoze in zdravljenja 5 let. Ob današnji 10. nacionalni konferenci ob dnevu redkih bolezni se je Cirila Štuber pogovarjala s prof. Jožetom Faganelom, predsednikom Združenja za redke bolezni Slovenije.
V Varšavi potekajo veliki protesti kmetov, prišlo je tudi do nekaj prerivanja s policisti. Po ocenah organizatorjev je v poljski prestolnici deset tisoč demonstrantov. Na enem od velikih transparentov piše MI KMETI, SVOBODNI POLJAKI, PRAVIMO: USTAVITE ZELENO NOROST. Sporočilo je namenjeno Bruslju, ta je tudi dovolil brezcarinski uvoz ukrajinskih pridelkov. Poljski kmetje v zdajšnjih razmerah ne vidijo prihodnosti. Je rešitev na vidiku? Na Prvem v pogovoru z dopisnico Majo Derčar.
Najdaljša zdravniška stavka v zgodovini Slovenije traja že sedmi teden. Kako jo občutijo pacienti, kakšno mnenje imajo o njej državljani, s katerimi smo se pogovarjali? V tokratnem torkovem kontaktu s poslušalci smo iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se je slovensko zdravstvo znašlo v pat poziciji. Svoj vidik je prislavila tudi članica slovenske medicinske akademije profesorica doktorica Dušica Pahor. FOTO: Pixabay
Bi bila Slovenija bolj enakomerno razvita, bolj demokratična in učinkovitejša, če bi del nalog že opravljala v okviru pokrajin? Ob zapletih med podnebnimi, zdravstvenimi in drugimi krizami mnogi odgovorijo pritrdilno. Tudi, ko gre za razlike v razvitosti različnih delov države, je odgovor podoben. A politika ne najde soglasja o številu in središčih pokrajin in s tem ohranja neustavno stanje. Današnji posvet o pokrajinah v državnem svetu pa je izzval tudi razmislek o tem, ali priprava sprememb zakona o skladnem regionalnem razvoju tlakuje pot pokrajinam ali vodi stran od njih. Podrobneje Erika Štular.
Mrličožerec je naslov satirične zgodbe Ane Grilc, dejavne koroške Slovenke, študentke na Dunaju in novinarke, tesno povezane z lutkarstvom od najzgodnejših let. Ponosna je, da je napisala besedilo in skupaj z Julijo Urban prevzela režijo predstave, s katero se bodo poklonili pionirjem lutkarstva in vsem drugim ustvarjalcem v pol stoletni zgodovini skupine Lutke Mladje. "Kura je resnica in bodočnost je beljak", je eno od gesel predstave, ki govori o protislovenskem odnosu in o uporu slovenske narodne skupnosti proti asimilaciji. Upor je tudi živahna gledališka in lutkovna dejavnost, katere začeki segajo prav v skupino Lutke Mladje, nastalo pred pol stoletja v okviru Koroške dijaške zveze. Zgodba je zelo aktualna, pravi Ana Grilc, prepričana, da slovenski jezik na avstrijskem Koroškem izginja.
Pred 90 leti se je v učiteljski družini v Dobovcu pod Kumom rodil kasnejši literarni zgodovinar in politik dr. Matjaž Kmecl. Diplomiral je na slavistiki ljubljanske univerze, leta 1970 doktoriral z disertacijo: Uvod v razlago sodobne slovenske novele in sedem let pozneje postal izredni, leta 1982 pa še redni profesor. Med letoma 1977 in 1979 je bil dekan Filozofske fakultete v Ljubljani. O razmišljanjih in nekaterih postajah ob ustvarjalni poti današnjega jubilanta pa več v prispevku, ki ga je pripravil Stane Kocutar.
Višje cene energije, hrane, storitev, tudi turističnih, so med drugim razlogi za visoke cene sezonskega najema v turističnih kampih po Evropi. Hrvaška pri tem ni nobena izjema, saj v nekaterih kampih na Jadranski obali napovedujejo celo do 30-odstotno zvišanje sezonskih pavšalov.
Na današnji dan pred 39 leti so ustanovili Svetovno zvezo društev turističnih vodnikov in v spomin na ta dogodek so leta 1990 21. februar razglasili za mednarodni dan turističnih vodnikov. Za enega od nosilnih stebrov turizma, turistične vodnike, je ta dan namreč ena od prvih in hkrati najpomembnejša promocijska aktivnost v koledarskem letu. Na ta dan, oziroma te dni, se mnogi turistični vodniki po vsem turistično razvitem svetu predstavijo javnosti z lastnimi promocijskimi brezplačnimi vodenji.
V Münchnu se je konec tedna končala 60. varnostna konferenca. Zaznamovali so jo pozivi k dosegu miru v Gazi, v Ukrajini, zaznamovale pa so jo tudi številne izjave in napovedi o oboroževanju Evrope, o dvigu t. i. obrambnih sredstev. Pretekli teden je potekalo tudi zasedanje obrambnih ministrov Zveze Nato, tudi na tem zasedanju so govorili o obrambi, orožju, potrebi po zvišanju sredstev, ki jih države članice namenjajo oboroževanju, pa o potrebi po večji proizvodnji orožja, streliva ... Ali se je EU, tudi Nato, skratka Evropa – dejansko znašla pred številnimi dilemami na področju zagotavljanja varnosti? Kakšne razprave potekajo na diplomatskem parketu v evropskih institucijah? Kako se napovedi, povezane z oboroževanjem, skladajo s nižanjem gospodarske rasti, podnebno politiko? Več v pogovoru z našim bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem.
Neveljaven email naslov