Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vse najboljše, UNICEF!

11.12.2018

"Sklad Združenih narodov za otroke je pod imenom "United Nations International Children's Emergency Fund" ustanovila generalna skupščina OZN 11. decembra leta 1946 kot sklad za pomoč otrokom povojne Evrope. Sklad nudi dolgoročno in razvojno pomoč otrokom in materam v državah v razvoju." Tako slovenska Wikipedia opiše največjo organizacijo za pomoč otrokom na svetu, ki letos praznuje že 72 let. V Torkovem kvizu smo dodali še nekaj zanimivh podatkov.

Iz skladišča velikosti treh nogometnih igrišč lahko v samo 48 urah pomoč prispe kamorkoli na svetu in pokrije osnovne potrebe 320.000 ljudi

UNICEF oz. Sklad Združenih narodov za otroke, ki je bil ustanovljen 11. decembra 1946, vsak dan vpliva na življenje enega od treh otrok na našem planetu. Njegove zaloge naj bi pokrile potrebe 320.000 ljudi, je največji dobavitelj cepiv in največji kupec mrež proti komarjem na svetu. Glavni sedež UNICEF-a je v New Yorku, glavno skladišče pa v danskem Koebenhavnu. Opremljeno je z najbolj sodobno logistično tehnologijo in veliko kot tri nogometna igrišča. Logistika je zelo pomembna, poudarja mag. Maša Gorjup iz slovenskega odbora. UNICEF se namreč vsako leto odzove na približno 200 kriznih razmer oz. žarišč po vsem svetu in odziv mora biti zelo hiter.

“UNICEF lahko v samo 48 urah zagotovi nujno življenjsko pomoč kjerkoli na svetu. In to prav zaradi naših logističnih skladišč, kjer imamo vnaprej pripravljene pakete s pomočjo. Imamo kar 38 vrst vnaprej pripravljenih paketov, v katerih je 80%  standardiziranih izdelkov, ki jih lahko uporabimo v katerihkoli kriznih razmerah po vsem svetu.”

UNICEF deluje v 190 državah sveta, mrežo pa sestavlja 36 nacionalnih odborov, ki se jim je leta 1993 pridružil tudi Slovenski odbor za UNICEF, prav tako 11. decembra. Slovenci smo po besedah Maše Gorjup zelo srčni, radi darujemo, od leta 1994 do lani je tako Slovenski odbor s podporo slovenskih darovalcev za UNICEF-ove programe pomoči otrokom po vsem svetu prispeval skoraj 30 milijonov evrov. Najbolj na široko smo odprli denarnice po cunamiju v jugovzhodni Aziji, dober odziv je bil tudi po poplavah v Bosni in Hercegovini.

Sklad sodeluje z več kot 200 UNICEF-ovimi ambasadorji po vsem svetu. Ti pomagajo ozaveščati javnost o delovanju UNICEF-a, širijo razumevanje o otrokovih pravicah, spodbujajo njihovo uresničevanje in si prizadevajo za prednostno obravnavo otrok ter njihovih potreb. Poznamo UNICEF-ove ambasadorje dobre volje, to so zvezdniki svetovnega kova, med njimi so npr. Lionel Messi, David Beckham, Shakira, Novak Djoković, Katy Perry, Orlando Bloom, Whoopi Goldberg …, pa tudi regionalne in nacionalne ambasadorje.

“Ambasadorji večkrat obiščejo tudi UNICEF-ove programe in se na lastne oči na terenu prepričajo, kako to poteka, na kakšen način ti programi izboljšujejo življenje otrok, kako so porabljena sredstva in hkrati predstavljajo tudi glas otrok v javnosti.”

Slovenija sicer ne sodi med države, kjer bi ambasadorji preverjali učinkovitost UNICEF-ove pomoči, se pa vsake toliko kdo od njih ustavi tudi pri nas in promovira posamezno akcijo zbiranja denarja. Slovenijo je tako že obiskal nekdanji Bond Roger Moore. Bi lahko morda v Slovenijo prišel recimo David Beckham, Lionel Messi, morda Shakira?

“To je naša želja že vrsto let … Žal nam še ni uspelo, Slovenija je majhna država z majhnim številom darovalcev, čeprav so zelo srčni in so se že večkrat izkazali. Ampak pustimo se presenetiti, mi si tega želimo.”

Trenutno Slovenija nima UNICEF-ovega nacionalnega ambasadorja, v preteklosti pa je sodelovalo kar nekaj znanih imen. Ambasador prav posebne vrste pa je tudi nogometni klub Barcelona, leta 2006 so namreč z UNICEF-om podpisali pogodbo, po kateri klub vsako leto skladu nameni poldrugi milijon evrov, na dresih igralci nosijo UNICEF-ov logo. To je tudi prvi primer, da športno društvo finančno podpira neko organizacijo in ne obratno.

Podporniki UNICEF-a smo lahko tudi mi vsi, december je za to še posebej primeren. Eden najbolj prepoznavnih humanitarnih projektov so namreč novoletne voščilnice in nekoč smo bili Slovenci v samem svetovnem vrhu po številu prodanih UNICEF-ovih voščilnic – leta 1998 smo kupili kar 2,1 milijona voščilnic, torej več kot eno na prebivalca. Prodaja se je najbolj povečala leta 1974, ko so se pojavili motivi slovenskih slikark Marjance Jemec Božič in Marlenke Stupica, leta 1974 je bila voščilnica z motivom Marjance Jemec Božič celo najbolje prodajana voščilnica v Evropi.

 

 


Aktualna tema

4544 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Vse najboljše, UNICEF!

11.12.2018

"Sklad Združenih narodov za otroke je pod imenom "United Nations International Children's Emergency Fund" ustanovila generalna skupščina OZN 11. decembra leta 1946 kot sklad za pomoč otrokom povojne Evrope. Sklad nudi dolgoročno in razvojno pomoč otrokom in materam v državah v razvoju." Tako slovenska Wikipedia opiše največjo organizacijo za pomoč otrokom na svetu, ki letos praznuje že 72 let. V Torkovem kvizu smo dodali še nekaj zanimivh podatkov.

Iz skladišča velikosti treh nogometnih igrišč lahko v samo 48 urah pomoč prispe kamorkoli na svetu in pokrije osnovne potrebe 320.000 ljudi

UNICEF oz. Sklad Združenih narodov za otroke, ki je bil ustanovljen 11. decembra 1946, vsak dan vpliva na življenje enega od treh otrok na našem planetu. Njegove zaloge naj bi pokrile potrebe 320.000 ljudi, je največji dobavitelj cepiv in največji kupec mrež proti komarjem na svetu. Glavni sedež UNICEF-a je v New Yorku, glavno skladišče pa v danskem Koebenhavnu. Opremljeno je z najbolj sodobno logistično tehnologijo in veliko kot tri nogometna igrišča. Logistika je zelo pomembna, poudarja mag. Maša Gorjup iz slovenskega odbora. UNICEF se namreč vsako leto odzove na približno 200 kriznih razmer oz. žarišč po vsem svetu in odziv mora biti zelo hiter.

“UNICEF lahko v samo 48 urah zagotovi nujno življenjsko pomoč kjerkoli na svetu. In to prav zaradi naših logističnih skladišč, kjer imamo vnaprej pripravljene pakete s pomočjo. Imamo kar 38 vrst vnaprej pripravljenih paketov, v katerih je 80%  standardiziranih izdelkov, ki jih lahko uporabimo v katerihkoli kriznih razmerah po vsem svetu.”

UNICEF deluje v 190 državah sveta, mrežo pa sestavlja 36 nacionalnih odborov, ki se jim je leta 1993 pridružil tudi Slovenski odbor za UNICEF, prav tako 11. decembra. Slovenci smo po besedah Maše Gorjup zelo srčni, radi darujemo, od leta 1994 do lani je tako Slovenski odbor s podporo slovenskih darovalcev za UNICEF-ove programe pomoči otrokom po vsem svetu prispeval skoraj 30 milijonov evrov. Najbolj na široko smo odprli denarnice po cunamiju v jugovzhodni Aziji, dober odziv je bil tudi po poplavah v Bosni in Hercegovini.

Sklad sodeluje z več kot 200 UNICEF-ovimi ambasadorji po vsem svetu. Ti pomagajo ozaveščati javnost o delovanju UNICEF-a, širijo razumevanje o otrokovih pravicah, spodbujajo njihovo uresničevanje in si prizadevajo za prednostno obravnavo otrok ter njihovih potreb. Poznamo UNICEF-ove ambasadorje dobre volje, to so zvezdniki svetovnega kova, med njimi so npr. Lionel Messi, David Beckham, Shakira, Novak Djoković, Katy Perry, Orlando Bloom, Whoopi Goldberg …, pa tudi regionalne in nacionalne ambasadorje.

“Ambasadorji večkrat obiščejo tudi UNICEF-ove programe in se na lastne oči na terenu prepričajo, kako to poteka, na kakšen način ti programi izboljšujejo življenje otrok, kako so porabljena sredstva in hkrati predstavljajo tudi glas otrok v javnosti.”

Slovenija sicer ne sodi med države, kjer bi ambasadorji preverjali učinkovitost UNICEF-ove pomoči, se pa vsake toliko kdo od njih ustavi tudi pri nas in promovira posamezno akcijo zbiranja denarja. Slovenijo je tako že obiskal nekdanji Bond Roger Moore. Bi lahko morda v Slovenijo prišel recimo David Beckham, Lionel Messi, morda Shakira?

“To je naša želja že vrsto let … Žal nam še ni uspelo, Slovenija je majhna država z majhnim številom darovalcev, čeprav so zelo srčni in so se že večkrat izkazali. Ampak pustimo se presenetiti, mi si tega želimo.”

Trenutno Slovenija nima UNICEF-ovega nacionalnega ambasadorja, v preteklosti pa je sodelovalo kar nekaj znanih imen. Ambasador prav posebne vrste pa je tudi nogometni klub Barcelona, leta 2006 so namreč z UNICEF-om podpisali pogodbo, po kateri klub vsako leto skladu nameni poldrugi milijon evrov, na dresih igralci nosijo UNICEF-ov logo. To je tudi prvi primer, da športno društvo finančno podpira neko organizacijo in ne obratno.

Podporniki UNICEF-a smo lahko tudi mi vsi, december je za to še posebej primeren. Eden najbolj prepoznavnih humanitarnih projektov so namreč novoletne voščilnice in nekoč smo bili Slovenci v samem svetovnem vrhu po številu prodanih UNICEF-ovih voščilnic – leta 1998 smo kupili kar 2,1 milijona voščilnic, torej več kot eno na prebivalca. Prodaja se je najbolj povečala leta 1974, ko so se pojavili motivi slovenskih slikark Marjance Jemec Božič in Marlenke Stupica, leta 1974 je bila voščilnica z motivom Marjance Jemec Božič celo najbolje prodajana voščilnica v Evropi.

 

 


08.08.2022

V Sloveniji živi med dvesto in tristo tisoč domačih mačk

Mačke, ki veljajo za ene najbolj priljubljenih hišnih ljubljenčkov, imajo danes svoj svetovni dan. Dan, ki so ga po zaslugi Mednarodnega sklada za zaščito živali (Ifaw) prvič obeležili leta 2002, je namenjen spoznavanju mačk in načinov, kako jim pomagati, saj se te navkljub priljubljenosti pogosto znajdejo v zavetiščih ali na ulici. Poznamo približno 60 pasem mačk, na svetu naj bi jih živelo več kot sto milijonov. O mačkah v pogovoru z Davidom Černecem, članom odbora za zdravje in dobrobit mačk in članom vzrejne komisija iz Zveza felinoloških društev Slovenije.


08.08.2022

Pobuda za ozelenitev Krasa s semenskimi kroglicami

O izzivih ozelenjevanja in pogozdovanja požganega Krasa smo se pogovarjali z Matjažem Levičarjem, strokovnjakom za permakulturni gozd in čebelarskim inštruktorjem, ki je sodeloval pri podobnih projektih v Kambodži in z Ireno Rotar iz iniciative Ekoci, ki se zavzema za čimprejšnje ozelenjevanje krasa s semenskimi kroglicami, ki bi jih tja razstrosili s pomočjo dronov.


05.08.2022

Vodja Zleta v Cerknem Domen Uršič: Bojim se, da je to zadnji zlet tabornikov v takšni obliki, kot jo poznamo zdaj

Na smučišču Cerkno ta teden poteka Zlet, največje taborjenje, ki ga Zveza tabornikov pripravi vsaka štiri leta. Tokrat se ga udeležuje 700 tabornikov, vodnikov in prostovoljcev. Program je namenjen predvsem urjenju v taborniških in preživetvenih veščinah ter usvajanju novih znanj. Tabornike je obiskala Nina Brus.


04.08.2022

Prof. dr. Nadja Zupan Hajna: Modeli napovedujejo podaljšanje medledene dobe

Izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna je nova predsednica Mednarodne speleološke zveze - druga predsednica v zgodovini zveze. Njena izvolitev na tako prestižno funkcijo je tudi veliko priznanje za delo slovenskih krasoslovcev, speleologov in jamarjev in potrjuje osrednje mesto, ki ga Slovenija zaseda na tem strokovnem področju. O raziskovanju jam in Krasa, z veliko in malo začetnico, o dogajanjih pred več milijoni let, ki so ostala zapisana v kapnikih, napovedovanju posledic klimatskih sprememb pa tudi o raziskovanju Lune in Marsa, se je s krasoslovko, jamarko, tudi članico Evropske vesoljske agencije dr. Nadjo Zupan Hajna pogovarjala Mateja Železnikar.


04.08.2022

Svet brez interneta in odziv družbe - v romanu NePovezani

Si predstavljate, da kar naenkrat neha delovati internet? Da torej niste več povezani s spletom? Pa ne samo vi, ampak ves svet? Ne le, da odpade brskanje po spletnih straneh in družbenih omrežjih, tudi marsikaj drugega se ustavi … Pred kratkim je pri Založbi Primus izšla knjiga NePovezani, ki govori prav o tem. Roman pripoveduje, kako bi se v takem primeru odzvala družba oz. posamezniki, napisal pa ga je nekdanji novinar, zdaj pa svetovalec za odnose z javnostjo Samo Trtnik.


03.08.2022

Festival Plavajoči grad - pogovor z Matijem Solcetom

Med 4. in 7. avgustom 2022 na Gradu Snežnik poteka deseti festival Plavajoči Grad - Floating Castle. Letošnja tema festivala je Grad skozi čas in v štirih dneh in treh nočeh se bo na 17. odrih predstavilo 170 glasbenih in gledaliških skupin iz celega sveta. Festival pa bo ob glasbi in predstavah ponudil tudi vizualne in performativne instalacije. Glavni organizator festivala je Društvo Ljubiteljev Gradu Snežnik, za program skrbi peščica umetnikov in navdušencev iz društev Matita in Plavajoči grad ter MCLU Koper, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo in Mestne občine Koper. Glasbena urednica Alja Kramar je v studio povabila idejnega vodjo festivala, Matijo Solceta.


02.08.2022

Energetska politika nekdanje kanclerke Angele Merkel je v zadnjem času deležna kritik

Zaradi poglabljanja energetske krize se je nemški finančni minister Christian Lindner zavzel za popolno odpoved proizvodnje elektrike ob pomoči plina, kot rešitev pa navedel podaljšanje delovanja preostalih jedrskih elektrarn v državi. Pojavljajo se namreč bojazni, da bo Rusija popolnoma ustavila dobavo plina v Evropo. Poziv se kreše z načrtom energetske politike, ki ga je pred enajstimi leti zasnovala vlada kanclerke Angele Merkel, ta pa je bil v zadnjem času deležen kritik.


01.08.2022

Iz Odese izplula prva ladja z žitom

Danes je iz ukrajinskega črnomorskega pristanišča Odesa izplula prva ladja z žitom odkar divja vojna med Rusijo in Ukrajino. Kaj to pomeni, ko govorimo o vojni, ki traja že 159. dan in kaj, ko govorimo o svetovni lakoti? O tem smo se pogovarjali s kolegom Miho Lamprehtom, zunanjepolitičnim komentatorjem Radia Slovenija.


01.08.2022

Miroslav Žaberl: Rekordno nizki vodostaj in pregreta voda usodna za ribji živelj

Vodostaji nekaterih slovenskih rek so rekordno nizki, na Tolminskem so morali zaradi pomanjkanja kisika v Nadiži izloviti del postrvi in jih prenesti v bolj vodnato Sočo, saj je bilo njihovo preživetje že ogroženo. Več o problematiki nizkega vodostaja rek in toplotne obremenitve v sušnem obdobju, o potrebnih ukrepih in o napakah v gospodarjenju z vodnimi viri v preteklih desetletjih, ki se nam danes maščujejo, smo se pogovarjali z dr. Miroslavom Žaberlom, predsednikom Ribiške zveze Slovenije.


30.07.2022

V Velenju nasedli kiti!

"Nasedli kit se je do tega vikenda hladil na vseh možnih koncih," pravi Urša Kanjir, sokreatorka in soorganizatorka Festivala nasedlega kita, ki bo že enajstič potekal na zadnjo julijsko soboto ob Škalskem jezeru v Velenju, in dodaja: "zdaj pa že komaj čaka na dogajanje". Obljubljajo, da bo vse tako, kot so obiskovalci navajeni, le da bo še malo boljše. Ena od stvari, ki jo vsako leto nadgrajujejo, so otroške delavnice in program za otroke, zvečer pa bo na vrsti pisano koncertno dogajanje. Festival naslavlja ekološko, umetniško in glasbeno sfero. V Jutru na Prvem se je o njem z Uršo Kanjir pogovarjala Mojca Delač.


29.07.2022

Javna najemna služba je od začetka delovanja pridobila zgolj sedem stanovanj

Stanovanjski sklad Republike Slovenije in Razvojna banka Sveta Evrope sta v sredo podpisala posojilno pogodbo v višini 70 milijonov evrov za gradnjo novih najemnih stanovanj. Poleg tega bo republiški stanovanjski sklad iz Načrta za okrevanje in odpornost prejel 38,5 milijona evrov za nakup stanovanj. Od novega leta sicer v okviru sklada deluje Javna najemna služba, kamor lahko lastniki prijavijo prazna stanovanja, sklad pa jih neprofitno oddaja. Od začetka delovanja so pridobili zgolj 7 stanovanj. Kakšni so razlogi za to, kaj bi bilo sicer še treba urediti na področju nepremičninske problematike? Z direktorjem republiškega stanovanjskega sklada se je pogovarjala Eva Lipovšek.


27.07.2022

Tretjina slovenskih srednješolk razmišlja o plastični operaciji

Najstniki se spretno gibljejo po svetovnem spletu in najbrž ni informacije, ki je ne bi bili sposobni izbrskati. Po drugi strani je obdelava teh informacij pogosto njihova šibka točka, ker so psihološko gledano pač najstniki. Cirila Štuber se je o rezultatih ankete pogovarjala z Ajdo Petek s projekta Safe.si na Fakulteti za družbene vede.


26.07.2022

Slovenski pastoralni center v Bruslju

V središču Bruslja, le dober kilometer od palače Evropskega parlamenta, že 22 let deluje Slovenski pastoralni center, katoliško duhovno središče za Slovence, ki živijo v Belgiji, na Nizozemskem in v Luxembourgu. Stavbi centra, v katerih so tudi prenočišča za slovenske študente in zaposlene v evropskih ustanovah, imata prav posebno zgodovino. Po osmih letih birokratskih zapletov sta zdaj končno dočakali začetek obnove, ki pa je vse prej kot preprosta. Zakaj, je preverjala naša bruseljska dopisnica Mojca Širok.


26.07.2022

»Ne morem čakati!« - Ob letošnjem svetovnem dnevu hepatitisa vabilo na brezplačno testiranje v sredo in četrtek.

Ob svetovnem dnevu hepatitisa stroka znova poziva h testiranju. Tako kot vsako leto tudi letos na ljubljanski infekcijski kliniki organizirajo anonimno brezplačno testiranje na okužbo z virusom hepatitisa C in sicer jutri in v četrtek brez napotnice in naročanja. To je priložnost za informiranje in ozaveščanje javnosti o tej bolezni, ki lahko nezaznavno poteka desetletja, ko nato vodi do odpovedi jeter in raka. Z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem pa lahko to preprečimo.


21.07.2022

Že 40. slikarski teden v Svečah

Kako je umetnost v Sveče pripeljala svet in jih ponesla v svet


25.07.2022

Podpredsednik združenja Specialty kave Slovenija Klemen Maček: »Kava ima veliko različnih not in okusov.«

Kavo je skorajda poskusil že vsak odrasel prebivalec, a vendar še vedno nekateri vedo premalo o njej, med drugim nekaj najbolj osnovnega: da ima različne odtenke okusov, ne zgolj grenkega. Za večje izobraževanje javnosti pa se trudijo tudi v Združenju Specialty kave Slovenija. S podpredsednikom Klemnom Mačkom se je pogovarjala Tina Lamovšek.


21.07.2022

Nevladniki o slabi kakovosti zraka v Ljubljani, občina načrtuje še sežigalnico

Ljubljana velja za prestolnico Evropske unije, kjer je kakovost zraka pogosto vprašljiva. Zaradi specifične kotlinske geografske lege je prevetrenost ozračja slabša, kar se kaže v višjih izmerjenih vrednosti škodljivih snovi v zraku. K temu seveda prispeva človek s svojim potrošništvom in lagodnim načinom življenja. Medtem ko na Arsu in Občini poudarjajo, da je kakovost zraka v Ljubljani večji del leta v mejah normale, v društvu Focus opozarjajo na visoka preseganja mejnih vrednosti dušikovega oksida. Kdo ima prav in zakaj, ter ključno vprašanje, ali slab ljubljanski zrak vpliva na kakovost življenja meščanov?


18.07.2022

Zakon o osebni asistenci razlikuje med aktivnimi in pasivnimi uporabniki

Lani je bil noveliran Zakon o osebni asistenci, šele zdaj pa uporabnikom postaja jasno, kakšne spremembe prinaša. Nekateri uživalci pravice in strokovnjaki problematizirajo razlikovanje med aktivnimi in pasivnimi uporabniki. Na ta račun so izvedenci Inštituta za socialno varstvo nekaterim uporabnikom, ki so dali prošnjo za povečanje števila ur osebne asistence, zmanjšali število ur ali jim pravico celo ukinili. Takšen primer je bil Ivan Vidmar. Njegova 73-letna mama Stanislava Vidmar, sicer srčna bolnica: "Sem dala prošnjo za dodatnih 10 ur osebne asistence, če jaz ostanem v bolnici, kar se pogosto zgodi. Da bi njegov osebni asistent prišel še 2 uri zjutraj, da bi ga pripravil za v VDC." Zgodilo se je nasprotno od pričakovanega, Vidmarju so 30 ur osebne asistence odvzeli. Direktorica Inštituta za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc pravi, da Inštitut samo izvršuje zakon: "Ne morem se strinjati, da je bilo ljudem karkoli odvzeto. Razen tistim, ki so želeli spremembe in se niso informirali o spremembah zakonodaje." Preteklemu sistemu ocenjevanja so nekateri očitali subjektivnost, a tudi nova ureditev ocenjevanja ima pomanjkljivosti. Tako direktorica Varstveno-delovnega centra Zasavje Špela Režun: "Za razmisliti bi bilo, da bi se mnenje poslalo strokovnjaku iz lokalnega okolja, ki uporabnika pozna." Izpostavlja, da bi bilo nujno urediti tudi status družinskega pomočnika, saj je v primerjavi z osebnim asistentom močno podcenjen


15.07.2022

Prvega škržata v Ljubljani je dr. Tomi Trilar opazil pred petnajstimi leti na Vojkovi

Doktor bioloških znanosti Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenija skrbi za Kustodiat za nevretenčarje in vodi Slovenski arhiv živalskih zvokov. Njegovo področje raziskovanja so tudi škržati, ki so zaradi svoje velikosti in značilnih melodij med najopaznejšimi žuželkami.


Stran 56 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov