Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Minister za zdravje Samo Fakin je danes tudi uradno naznanil ukinitev Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni ter sporočil, da bo program obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami v prihodnje deloval v okviru ljubljanskega Kliničnega centra kot samostojna organizacijska enota. Ker je okoli 100 otrok letno še vedno premalo za zagotavljanje kakovostne obravnave je že po novem letu dogovorjen sestanek o povezovanju s Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.
Program obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami ostaja v Kliničnem centru
Minister za zdravje Samo Fakin je danes tudi uradno naznanil ukinitev Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni ter sporočil, da bo program obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami v prihodnje deloval v okviru ljubljanskega Kliničnega centra kot samostojna organizacijska enota. Ker je okoli 100 otrok letno še vedno premalo za zagotavljanje kakovostne obravnave je že po novem letu dogovorjen sestanek o povezovanju s Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.
Prvi mož UKC Aleš Šabeder zatrjuje, da je program optimalno organiziran in da bo že prihodnji teden predlagal ustanovitev nove samostojne organizacijske enote, ki bo povezovala otroško kardiologijo, kardiokirurgijo in intenzivno enoto.
Verjamem, da smo postavili stabilen program, zdaj deluje še z najetimi strokovnjaki, a verjememo, da se bodo kmalu pridružili mlajši strokovnjaki.
Kdaj približno naj bi program prevzeli domači kadri danes nismo izvedeli, je pa Igor Gregorič, idejni vodja nacionalnega inštituta glede takšne oblike delovanja skeptičen, zlasti, ker je podoben center v UKC že bil:
UKC je že imel center … vodja je bila Kalan, v času delovanja je pediatrična intenzivna kolabirala, odšli so vsi specializanti, vsi kardiologi.
Zdaj bo drugače, zatrjuje strokovna direktorica Jadranka Buturovič Ponikvar. Ker pa je pri nas še vedno premalo otrok s prirojenimi srčnimi napakami za zagotavljanje kakovostne obravnave, minister že napoveduje povezovanje s Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.
Da je ukinitev Nacionalnega inštituta korak nazaj poleg Gregoriča opozarjajo tudi številni starši, ki opozarjajo, da ni kontinuitete delovanja, da se zdravniki kar naprej menjavajo, da so na oddelku tudi drugi zdravniki, ki so bodisi kardiologi za odrasle bodisi strokovnjaki za druga podorčja. Z vsemi kadrovskimi zadevami, sitauacijo na oddelkih pa tudi vizijo delovanja v prihodnje bodo starše popoldne seznanili v Kliničnem centru, sprejel pa jih bo tudi premier Šarec.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Minister za zdravje Samo Fakin je danes tudi uradno naznanil ukinitev Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni ter sporočil, da bo program obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami v prihodnje deloval v okviru ljubljanskega Kliničnega centra kot samostojna organizacijska enota. Ker je okoli 100 otrok letno še vedno premalo za zagotavljanje kakovostne obravnave je že po novem letu dogovorjen sestanek o povezovanju s Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.
Program obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami ostaja v Kliničnem centru
Minister za zdravje Samo Fakin je danes tudi uradno naznanil ukinitev Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni ter sporočil, da bo program obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami v prihodnje deloval v okviru ljubljanskega Kliničnega centra kot samostojna organizacijska enota. Ker je okoli 100 otrok letno še vedno premalo za zagotavljanje kakovostne obravnave je že po novem letu dogovorjen sestanek o povezovanju s Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.
Prvi mož UKC Aleš Šabeder zatrjuje, da je program optimalno organiziran in da bo že prihodnji teden predlagal ustanovitev nove samostojne organizacijske enote, ki bo povezovala otroško kardiologijo, kardiokirurgijo in intenzivno enoto.
Verjamem, da smo postavili stabilen program, zdaj deluje še z najetimi strokovnjaki, a verjememo, da se bodo kmalu pridružili mlajši strokovnjaki.
Kdaj približno naj bi program prevzeli domači kadri danes nismo izvedeli, je pa Igor Gregorič, idejni vodja nacionalnega inštituta glede takšne oblike delovanja skeptičen, zlasti, ker je podoben center v UKC že bil:
UKC je že imel center … vodja je bila Kalan, v času delovanja je pediatrična intenzivna kolabirala, odšli so vsi specializanti, vsi kardiologi.
Zdaj bo drugače, zatrjuje strokovna direktorica Jadranka Buturovič Ponikvar. Ker pa je pri nas še vedno premalo otrok s prirojenimi srčnimi napakami za zagotavljanje kakovostne obravnave, minister že napoveduje povezovanje s Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.
Da je ukinitev Nacionalnega inštituta korak nazaj poleg Gregoriča opozarjajo tudi številni starši, ki opozarjajo, da ni kontinuitete delovanja, da se zdravniki kar naprej menjavajo, da so na oddelku tudi drugi zdravniki, ki so bodisi kardiologi za odrasle bodisi strokovnjaki za druga podorčja. Z vsemi kadrovskimi zadevami, sitauacijo na oddelkih pa tudi vizijo delovanja v prihodnje bodo starše popoldne seznanili v Kliničnem centru, sprejel pa jih bo tudi premier Šarec.
Državni sekretar Boštjan Šefic se je odzval na teroristične napade v Parizu.
Strokovnjak za varnostna vprašanja Klemen Grošelj v pogovoru z Natašo Mulec razmišlja o varnostno-obrambnih vidikih napadov v Parizu.
Zunanji minister Karl Erjavec se je v pogovoru z Natašo Mulec čustveno odzval na dogodke v Parizu.
V pogovoru z Matejem Šurcem bruseljski dopisnik razmišlja o širših posledicah terorističnih napadov v Parizu.
14 november je dan slovenskeg znakovnega jezika. Kot jezik sporazumevanja ga uporablja 978 gluhih. O tem, kakšne zakonitosti veljajo za naš znakovni jezik, se je Petra Medved pogovarjala s tolmačko zanj Natašo Kordiš.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ta mesec uspešno končuje projekt Knjižnica slepih in slabovidnih, ki je potekal od januarja 2013.
Slovenska šahovska reprezentanca jutri potuje na Islandijo, kjer bo potekalo ekipno evropsko šahovsko prvenstvo. Danes so zato pripravili promocijski dogodek na ljubljanskem Prešernovem trgu, kjer so jih imeli mimoidoči priložnost spoznati v živo, najpogumnejši pa so z njimi odigrali tudi partijo šaha. Reportažo je pripravila Darja Pograjc.
Vasja Badalič je za oddajo Gori, doli, naokoli poslal zgodbo o tem, zakaj Afganistanci zapuščajo svojo domovino? Kdo jo zapušča, kako in kam gredo? Koliko denarja potrebujejo? O vsem tem je iz Afganistana poročal Vasja Badalič.
Spet je tisti čas v letu, ko na naših fasadah mrgoli veliko število harlekinskih polonic.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150 članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar. Zbor Rdeče armade je pred septembrsko turnejo, med katero bo nastopal tudi v Italiji, na Madžarskem in v Romunijo obiskala naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Nekdanji častnik JRM in podpredsednik hrvaškega Sabora v času SFRJ. Prizadeva si, da bi v Miličih dobili prvo pravoslavno škofijo. Je tudi doktor pomorskega prava in recenzent sveže monografije “Podmorničarstvo Jugoslavije”. V 60 letih je v Črnem morju šel 200 m globoko, kar je še vedno rekord na Jugoslovanskem prostoru.
Nekdanji častnik JRM in podpredsednik hrvaškega Sabora v času SFRJ. Prizadeva si, da bi v Miličih dobili prvo pravoslavno škofijo. Je tudi doktor pomorskega prava in recenzent sveže monografije “Podmorničarstvo Jugoslavije”. V 60 letih je v Črnem morju šel 200 m globoko, kar je še vedno rekord na Jugoslovanskem prostoru.
Neveljaven email naslov