1. januar na Japonskem, v Rusiji, na Irskem, v Etiopiji in Mehiki.

Novoletni običaji po svetu - od Japonske, prek Rusije, Irske in Etiopije do Mehike

“Japonci radi sledijo zahodnim trendom in jih nekoliko prilagodijo svojim,” novoletne običaje v deželi vzhajajočega sonca opiše Vesna Stopar iz Genki centra. Silvestrovo je tako prilagojeno budizmu:

“Iz budističnih templjev ob polnoči zadoni 108 udarcev na zvonove. Verjamejo, da naj bi posameznik čez leto imel 108 želja. Ker se vse ne uresničijo, sledita razočaranje in jeza. S temi udarci jih izničijo. Novo leto lahko tako začneš na novo.”

Novoletni dan je sicer namenjen družini. Prebirajo voščilnice, ki se jih pošta potrudi dostaviti točno tisti dan. Otroci pa odpirajo kuverte z denarjem, ki so jih dobili od sorodnikov. Darila 1. januarja odpirajo tudi otroci, ki jih obdaruje ruski Dedek Mraz. Sicer pa je med novoletno-božičnimi prazniki v Rusiji največ pozornosti posvečene hrani, pravita Rusinji Olga Kajba in Olga Zupan, slednja dodaja še:

“Novo leto je topel, družinski praznik. Cela družina se mora takrat zbrati za mizo, se pogovoriti toplo, odkrito in iskreno, če se to ni zgodilo že prej.”

V Etiopiji novo leto praznujejo 11. septembra, razlaga Eyachew Tefera. Kapitalizem pa je tisti, ki je v njegovo domovino prinesel tudi praznovanje novega leta 1. januarja. Ne le dan ali dva, temveč skoraj en mesec pa praznujejo v Mehiki, pojasnjuje Carlos Pascual:

“V Mehiki imamo pred novim letom praznik Naše gospe iz Guadalupe. To je najpomembnejši verski lik v Mehiki. Praznujemo 12. decembra. Po novem letu pa je zelo pomemben praznik sv. Treh kraljev 6. januarja. Zabava je torej v Mehiki nenehno – od 12. decembra do 6. januarja. Ljudje se pred začetkom pogledajo in vprašajo – ste pripravljeni na maraton? V Mehiki je tako, da če moraš pred novim letom urediti kakšne papirje, potem če tega nisi naredil do 14., 15. decembra, pozabi na vse skupaj. Do drugega tedna v januarju ne bo nič. Največja zabava v tem obdobju poteka ob novem letu, a gre za univerzalni način zabave. Ljudje se družijo, plešejo, odpirajo šampanjec.”

Stara tradicija naj bi bilo tudi nošenje rdečega spodnjega perila, a sogovornik pravi, da tega ni preverjal, tako da bi težko rekel, ali se je ljudje ne držijo. Sam ji ne sledi. Ni pa to le specifika Mehike. Veliko pozornosti spodnjemu perilu posvečajo tudi v Argentini, kjer do ljubezni poskušajo priti z roza spodnjim perilom, v Boliviji pa nosijo perilo rumene barve, ki simbolizira bogastvo.