Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. januar na Japonskem, v Rusiji, na Irskem, v Etiopiji in Mehiki.
Novoletni običaji po svetu - od Japonske, prek Rusije, Irske in Etiopije do Mehike
“Japonci radi sledijo zahodnim trendom in jih nekoliko prilagodijo svojim,” novoletne običaje v deželi vzhajajočega sonca opiše Vesna Stopar iz Genki centra. Silvestrovo je tako prilagojeno budizmu:
“Iz budističnih templjev ob polnoči zadoni 108 udarcev na zvonove. Verjamejo, da naj bi posameznik čez leto imel 108 želja. Ker se vse ne uresničijo, sledita razočaranje in jeza. S temi udarci jih izničijo. Novo leto lahko tako začneš na novo.”
Novoletni dan je sicer namenjen družini. Prebirajo voščilnice, ki se jih pošta potrudi dostaviti točno tisti dan. Otroci pa odpirajo kuverte z denarjem, ki so jih dobili od sorodnikov. Darila 1. januarja odpirajo tudi otroci, ki jih obdaruje ruski Dedek Mraz. Sicer pa je med novoletno-božičnimi prazniki v Rusiji največ pozornosti posvečene hrani, pravita Rusinji Olga Kajba in Olga Zupan, slednja dodaja še:
“Novo leto je topel, družinski praznik. Cela družina se mora takrat zbrati za mizo, se pogovoriti toplo, odkrito in iskreno, če se to ni zgodilo že prej.”
V Etiopiji novo leto praznujejo 11. septembra, razlaga Eyachew Tefera. Kapitalizem pa je tisti, ki je v njegovo domovino prinesel tudi praznovanje novega leta 1. januarja. Ne le dan ali dva, temveč skoraj en mesec pa praznujejo v Mehiki, pojasnjuje Carlos Pascual:
“V Mehiki imamo pred novim letom praznik Naše gospe iz Guadalupe. To je najpomembnejši verski lik v Mehiki. Praznujemo 12. decembra. Po novem letu pa je zelo pomemben praznik sv. Treh kraljev 6. januarja. Zabava je torej v Mehiki nenehno – od 12. decembra do 6. januarja. Ljudje se pred začetkom pogledajo in vprašajo – ste pripravljeni na maraton? V Mehiki je tako, da če moraš pred novim letom urediti kakšne papirje, potem če tega nisi naredil do 14., 15. decembra, pozabi na vse skupaj. Do drugega tedna v januarju ne bo nič. Največja zabava v tem obdobju poteka ob novem letu, a gre za univerzalni način zabave. Ljudje se družijo, plešejo, odpirajo šampanjec.”
Stara tradicija naj bi bilo tudi nošenje rdečega spodnjega perila, a sogovornik pravi, da tega ni preverjal, tako da bi težko rekel, ali se je ljudje ne držijo. Sam ji ne sledi. Ni pa to le specifika Mehike. Veliko pozornosti spodnjemu perilu posvečajo tudi v Argentini, kjer do ljubezni poskušajo priti z roza spodnjim perilom, v Boliviji pa nosijo perilo rumene barve, ki simbolizira bogastvo.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
1. januar na Japonskem, v Rusiji, na Irskem, v Etiopiji in Mehiki.
Novoletni običaji po svetu - od Japonske, prek Rusije, Irske in Etiopije do Mehike
“Japonci radi sledijo zahodnim trendom in jih nekoliko prilagodijo svojim,” novoletne običaje v deželi vzhajajočega sonca opiše Vesna Stopar iz Genki centra. Silvestrovo je tako prilagojeno budizmu:
“Iz budističnih templjev ob polnoči zadoni 108 udarcev na zvonove. Verjamejo, da naj bi posameznik čez leto imel 108 želja. Ker se vse ne uresničijo, sledita razočaranje in jeza. S temi udarci jih izničijo. Novo leto lahko tako začneš na novo.”
Novoletni dan je sicer namenjen družini. Prebirajo voščilnice, ki se jih pošta potrudi dostaviti točno tisti dan. Otroci pa odpirajo kuverte z denarjem, ki so jih dobili od sorodnikov. Darila 1. januarja odpirajo tudi otroci, ki jih obdaruje ruski Dedek Mraz. Sicer pa je med novoletno-božičnimi prazniki v Rusiji največ pozornosti posvečene hrani, pravita Rusinji Olga Kajba in Olga Zupan, slednja dodaja še:
“Novo leto je topel, družinski praznik. Cela družina se mora takrat zbrati za mizo, se pogovoriti toplo, odkrito in iskreno, če se to ni zgodilo že prej.”
V Etiopiji novo leto praznujejo 11. septembra, razlaga Eyachew Tefera. Kapitalizem pa je tisti, ki je v njegovo domovino prinesel tudi praznovanje novega leta 1. januarja. Ne le dan ali dva, temveč skoraj en mesec pa praznujejo v Mehiki, pojasnjuje Carlos Pascual:
“V Mehiki imamo pred novim letom praznik Naše gospe iz Guadalupe. To je najpomembnejši verski lik v Mehiki. Praznujemo 12. decembra. Po novem letu pa je zelo pomemben praznik sv. Treh kraljev 6. januarja. Zabava je torej v Mehiki nenehno – od 12. decembra do 6. januarja. Ljudje se pred začetkom pogledajo in vprašajo – ste pripravljeni na maraton? V Mehiki je tako, da če moraš pred novim letom urediti kakšne papirje, potem če tega nisi naredil do 14., 15. decembra, pozabi na vse skupaj. Do drugega tedna v januarju ne bo nič. Največja zabava v tem obdobju poteka ob novem letu, a gre za univerzalni način zabave. Ljudje se družijo, plešejo, odpirajo šampanjec.”
Stara tradicija naj bi bilo tudi nošenje rdečega spodnjega perila, a sogovornik pravi, da tega ni preverjal, tako da bi težko rekel, ali se je ljudje ne držijo. Sam ji ne sledi. Ni pa to le specifika Mehike. Veliko pozornosti spodnjemu perilu posvečajo tudi v Argentini, kjer do ljubezni poskušajo priti z roza spodnjim perilom, v Boliviji pa nosijo perilo rumene barve, ki simbolizira bogastvo.
Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki podeljuje oskarje, je v svoje kroge povabila neodvisno slovensko režiserko, oblikovalko in animatorko Špelo Čadež, katere kratki animirani filmi prejemajo nagrade doma in po svetu. Postala je prva Slovenka, ki bo kot članica akademije odločala o tem, v čigave roke gredo oskarji za animacijo in posebne učinke. Kako gleda na povabilo, na delo v njej in na samo akademijo?
Zakonsko predpisana najnižja urna postavka je 4,73€ bruto, trenutna povprečna urna postavka pa je 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba del presega povpraševanje. Praksa kaže, da se ogromno študentskih del prelije v redne zaposlitve.
V Markovcih so sinoči podpisali sporazum o navezavi bodoče hitre ceste Ormož – Markovci na obstoječo cesto Markovci - Ptuj. Oziroma so ga podpisali le delno, saj na Ptuju vztrajajo, da bodo sporazum podprli, ko bodo na mizo dobili celotno študijo o prometni in ekonomski upravičenosti različnih možnosti izpeljave ceste mimo Ptuja. Tako podpisa sinoči niso prispevali in dokler tega ne storijo se tudi gradnja cesta od Ormoža do Markovcev ne bo nadaljevala.
Izpusti v prometu predstavljajo kar tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov in njihovo zmanjšanje je zagotovo eden največjih izzivov okoljske politike – tudi zato, ker interesa za predelavo ali nakup novega vozila na alternativni pogon ni dovolj. Vprašanje je torej, kako doseči, da bodo sicer ambiciozni cilji države zaživeli v praksi. Akcijski program, ki ga je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo, kot eno glavnih spodbud navaja že obstoječe subvencije Ekosklada v višini 7.500 evrov za nakup električnega vozila oziroma 4.500 evrov za priključni hibrid.
V ozadju bliskovite izključitve Milana Brgleza so programske razlike med nekdanjim podpredsednikom SMC in predsednikom Mirom Cerarjem. Predvsem pa gre za hudo zamero, saj je Cerar očitno sklepal, da ga je Brglez z domnevno kandidaturo za predsednika parlamenta izdal in osramotil stranko. Brglezu bodo skoraj zagotovo sledili še kakšni člani stranke, tako imenovano »levo krilo« SMC. A kaj to pomeni za vladno koalicijo? »Zagotovo pretresi v SMC pomenijo, da bo Marjan Šarec še težje sestavil levo sredinsko koalicijo,« pravi urednica in komentatorka Tanja Starič. Čeprav si bo predsednik države Borut Pahor prizadeval, da bi postopke, ki vodijo do imenovanja vlade čim bolj skrajšal, lahko pričakujemo še zelo burne tedne in nove zaplete. Kljub temu je najbolj verjetno, da bomo vlado v zadnjem, tretjem krogu parlamentarnega odločanja vendarle dobili.
Slovenija ima preveč zapleteno in po mnenju ustavnega pravnika Igorja Kaučiča neustrezno ureditev oblikovanja vlade. Postopki so zamudni in dajejo preveliko težo Državnemu zboru, ki mora potrditi najprej predsednika vlade, nato pa še ministre. S profesorjem Kaučičem se je pogovarjala Maja Derčar.
Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.
Za večjo varnost in oskrbo na domu postaja informacijska tehnologija vse bolj ključna. Slovenija je na tem področju med poznimi začetniki, prve izkušnje storitve eOskrbe Telekoma Slovenije, ki jih uporablja nekaj sto ljudi, pa so zelo dobre. V tujini, kjer so te storitve dostopne vsem državljanom, so se stroški urgentnih storitev ter ambulantnega in bolnišničnega zdravljenja znižali za od 22 do 32 odstotkov. Pri nas si morajo ljudje omenjeno storitev plačati sami, za sofinanciranje skupaj s Telekomom pa se je doslej odločilo šele 20 občin. Prispevek je pripravila Helena Lovinčič.
Javni zavod KTRC Radeče letos izvaja projekt Vsi na plac, s katerim so že oživeli sobote na tamkajšnji novi tržnici, ki so jo v vse posavskem projektu vzpostavili leta 2015. Zanimivo, da Radeče prej niso imele prave tržnice. Infrastrukturo uspešno nadgrajujejo in na tržnico na dogodke in delavnice privabljajo vse generacije, najmlajšim pripravljajo zmešančke, no smutije. Kot posebnost so v okviru projekta na tržnici vzpostavili zeliščni vrt, kjer si lahko obiskovalci zastonj naberejo zelišča in dišavnice, več v prispevku Suzane Vahtarić
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 7. Dnevu Japonske smo z Majo Pešelj iz Genki centra razpravljali o tem, ali so Japonci res tako točni, delajo cele dni, jedo praktično samo riž in se vsi spoznajo na moderno tehnologijo. Zanimalo nas je tudi, zakaj se je stara in moderna kultura tega dolgo izoliranega otoka tako obširno razširila v druge države.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije ugotavljajo, da se je zaradi minule finančne krize kakor tudi zaradi sprememb zakona o trgovini, ki je dereguliral poklic prodajalcev in trgovinskih poslovodji, bistveno spremenila struktura zaposlenih v zadnjih letih. Zmanjšalo se je namreč število zaposlenih v dejavnosti trgovine, ki so postali preobremenjeni.
Prizori, ko se lahko delavci na gradbišču skrijejo pred soncem pod premično senčilo, imajo na voljo dovolj tekočine in sončne kreme, sami pa so zaščiteni s čelado, legionarskim dodatkom, sončnimi očali in dolgimi rokavi, so žal redki. Tako lahko delavci dobijo izjemno nevarne opekline
Pred 200 leti je svetilničar, Postojnčan Luka Čeč z besedami: »Tu je nov svet, tu je paradiž,« vstopil v najbolj pravljične in očem skrite dele Postojnske jame. Takrat se je tudi uradno začela pisati zgodovina turizma v tej podzemni lepotici. V spomin na ta dogodek so letošnjo tradicionalno krasoslovno šolo, ki jo že 26-ič zapovrstjo organizira Inštitut za raziskovanje krasa (ZRC SAZU), posvetili turizmu v kraških jamah in njegovi zgodovini. Prispevek je pripravila Sabrina Mulec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nazaj v življenje je prvi program celostne rehabilitacije za bolnike s krvnimi raki v Sloveniji. Predstavlja ga Kristina Modic.
Neveljaven email naslov