Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V začetku leta, v katerem bomo praznovali tudi 50 letnico prvega človeškega pristanka na luni, je na področju raziskovanja našega naravnega satelita padel še en mejnik – prvi uspešni pristanek sonde na temni strani meseca. Kitajska sonda Chang 'e 4 je v zgodnjih jutranjih urah, ob 3:26 po srednjeevropskem času, mehko pristala v velikanskem kraterju blizu luninega južnega pola in že poslala na zemljo prve posnetke. Gre za nov uspeh ambicioznega kitajskega vesoljskega programa, v katerem ima luna zelo pomembno vlogo.
Foto: rkarkowski/Pixabay
Uspešni pristanek kitajske sonde Chang'e 4 odpira novo poglavje v raziskovanju našega naravnega satelita in v kitajskem osvajanju vesolja
V začetku leta, ko bomo praznovali tudi 50-letnico prvega človeškega pristanka na Luni, je na področju raziskovanja našega naravnega satelita padel še en mejnik – prvi uspešni pristanek sonde na temni strani Meseca. Kitajska sonda Chang’e 4 je v zgodnjih jutranjih urah, ob 3.26 po srednjeevropskem času, mehko pristala v velikanskem kraterju blizu Luninega južnega pola in že poslala na Zemljo prve posnetke. Gre za nov uspeh ambicioznega kitajskega vesoljskega programa, v katerem ima Zemljin naravni satelit pomembno vlogo.
Z gospodarskim vzponom Kitajske so se močno povečale tudi kitajske vesoljske ambicije. Obvladovanje vesoljske tehnologije in vesolja v neposredni bližini Zemlje je izrednega pomena v času, ko pomemben del ključne infrastrukture kroži okoli planeta v obliki najrazličnejših satelitov. Toda za zagotavljanje ključne prednosti pred morebitnimi tekmeci, so nujni tudi prebojni uspehi. Prvi pristanek na zadnji strani Lune, ki je kitajski vesoljski agenciji uspel v prvem poskusu, nedvomno potrjuje, da tudi na tem visokotehnološkem področju Kitajska nikakor ni več učenka.
Serija misij, ki se osredotočajo na Zemljin naravni satelit, nosi ime kitajske boginje meseca Chang’e. Skoznje se jasno kaže hiter napredek Kitajske na področju vesoljske tehnologije.
»Leta 2007 je prva sonda Chang’e 1 Luno le obletela, prejšnja iz leta 2013 Chang’e 3 je uspešno pristala in se z roverjem vozila po površju vidne strani Lune, kjer imate to prednost, da lahko z Zemljo neposredno komunicirate,« pojasnjuje astrofizik prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.
»Najnovejša misija kaže, da se ne lotevajo samo »lažjih« reči, ampak da želijo napredovati in se lotiti stvari, ki še niso bile narejene.«
Zadnja stran Lune ponuja številne izzive. Pristanek tam je veliko zahtevnejši, ker neposredna komunikacija s sondo ni mogoča, tudi teren je razgiban in nepredvidljiv in kaj lahko bi se zgodilo, da bi se sonda razbila na skalah.
Še letos naj bi sledila nova misija, v kateri bi z Meseca pripeljali nekaj vzorcev kamnin, dolgoročnejši načrti pa vključujejo tudi prve tajkonavte na površju Lune.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V začetku leta, v katerem bomo praznovali tudi 50 letnico prvega človeškega pristanka na luni, je na področju raziskovanja našega naravnega satelita padel še en mejnik – prvi uspešni pristanek sonde na temni strani meseca. Kitajska sonda Chang 'e 4 je v zgodnjih jutranjih urah, ob 3:26 po srednjeevropskem času, mehko pristala v velikanskem kraterju blizu luninega južnega pola in že poslala na zemljo prve posnetke. Gre za nov uspeh ambicioznega kitajskega vesoljskega programa, v katerem ima luna zelo pomembno vlogo.
Foto: rkarkowski/Pixabay
Uspešni pristanek kitajske sonde Chang'e 4 odpira novo poglavje v raziskovanju našega naravnega satelita in v kitajskem osvajanju vesolja
V začetku leta, ko bomo praznovali tudi 50-letnico prvega človeškega pristanka na Luni, je na področju raziskovanja našega naravnega satelita padel še en mejnik – prvi uspešni pristanek sonde na temni strani Meseca. Kitajska sonda Chang’e 4 je v zgodnjih jutranjih urah, ob 3.26 po srednjeevropskem času, mehko pristala v velikanskem kraterju blizu Luninega južnega pola in že poslala na Zemljo prve posnetke. Gre za nov uspeh ambicioznega kitajskega vesoljskega programa, v katerem ima Zemljin naravni satelit pomembno vlogo.
Z gospodarskim vzponom Kitajske so se močno povečale tudi kitajske vesoljske ambicije. Obvladovanje vesoljske tehnologije in vesolja v neposredni bližini Zemlje je izrednega pomena v času, ko pomemben del ključne infrastrukture kroži okoli planeta v obliki najrazličnejših satelitov. Toda za zagotavljanje ključne prednosti pred morebitnimi tekmeci, so nujni tudi prebojni uspehi. Prvi pristanek na zadnji strani Lune, ki je kitajski vesoljski agenciji uspel v prvem poskusu, nedvomno potrjuje, da tudi na tem visokotehnološkem področju Kitajska nikakor ni več učenka.
Serija misij, ki se osredotočajo na Zemljin naravni satelit, nosi ime kitajske boginje meseca Chang’e. Skoznje se jasno kaže hiter napredek Kitajske na področju vesoljske tehnologije.
»Leta 2007 je prva sonda Chang’e 1 Luno le obletela, prejšnja iz leta 2013 Chang’e 3 je uspešno pristala in se z roverjem vozila po površju vidne strani Lune, kjer imate to prednost, da lahko z Zemljo neposredno komunicirate,« pojasnjuje astrofizik prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.
»Najnovejša misija kaže, da se ne lotevajo samo »lažjih« reči, ampak da želijo napredovati in se lotiti stvari, ki še niso bile narejene.«
Zadnja stran Lune ponuja številne izzive. Pristanek tam je veliko zahtevnejši, ker neposredna komunikacija s sondo ni mogoča, tudi teren je razgiban in nepredvidljiv in kaj lahko bi se zgodilo, da bi se sonda razbila na skalah.
Še letos naj bi sledila nova misija, v kateri bi z Meseca pripeljali nekaj vzorcev kamnin, dolgoročnejši načrti pa vključujejo tudi prve tajkonavte na površju Lune.
V tretjem protikoronskem svežnju bo vlada predvidoma opredelila tudi ključne energetske projekte, ki bi jih rada izpeljala ali vsaj zastavila v tem mandatu. Te investicije naj bi prispevale k oživitvi investicijskega cikla in pomagale gospodarstvu, ki ga hromi epidemija. A mnenja o tem, česa se najprej lotiti, niso enotna.
Potem ko je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pred prazniki sprejelo odločitev o obiskih stanovalcev v Domovih za starejše občane, si zaposleni v domovih prizadevajo za varne obiske. To je najbolj pomembno za zdravje stanovalcev. Že tako obremenjene zaposlene pa čaka še več dela, saj varnih obiskov za svojce ne morejo zagotoviti kar čez noč. Na Spodnjem Gorenjskem pri postopnem odpiranju domov za obiskovalce svetuje tudi ekipa zdravnikov in epidemiologov. Tako je tudi v Kranju in v Škofji Loki, kjer okužb ni bilo. Stanje v tamkajšnjih domovih je preverila Aljana Jocif, z vršilcem dolžnosti sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denisom Sahernikom pa smo pogledali tudi širom Slovenije.
Medicinske sestre - babice ob mednarodnem dnevu opozarjajo na povezovanje z ženskami v vseh življenjskih obdobjih, delujejo kot zagovornice pravic žensk.
V preteklih šestih karantenskih tednih smo se morali v skrbi za zdravje marsičemu odpovedati; ne le skodelici kave v svojem najljubšem lokalu, pač pa tudi prehranjevanju zunaj doma, nakupovanju oblačil in obutve, knjigam in seveda druženju s prijatelji in sorodniki. Nekatere od teh običajnih dejavnosti se z današnjim dnem vračajo. Kako smo se ponovnega odpiranja lokalov, trgovin, knjigarn in frizerskih salonov lotili v središču Ljubljane, si je pobliže ogledala Cirila Štuber.
4. maja pred 40. leti je v ljubljanskem kliničnem centru umrl jugoslovanski predsednik Josip Broz-Tito, mož, ki je poosebljal skupnost jugoslovanskih narodov. Prenos oblasti na kolektivno predsedstvo je minil brez pretresov vendar se je kmalu nato v državi poglobila huda gospodarska kriza. Sčasoma je prerasla v politične napetosti in doživela vrh v mednacionalnih sporih, ki so povzročili razpad Jugoslavije in desetletje vojn na njenem ozemlju.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na praznik dela predstavljamo 9 zgodb različnih ljudi in poklicev. Vsaka na svoj način odstira pogled na življenje v teh koronačasih. Pogovarjali se bomo z zdravnico in mamo petih otrok, z raziskovalcem, s podjetnikom, z delavko v domu za ostarele, delavko v turizmu, s kulturnikom, športnikom in sindikalistom.
Ob prazniku dela so se tudi v Podravju ljudje prebudili ob zvokih tradicionalnih budnic. Gasilci in drugi prostovoljci v avtomobilih so glasno po megafonih predvajali posnetke godb na pihala in delavce spomnili na nikoli končani boj za delavske pravice. Delavcem, ki bi se - potem, ko se lahko znova odpravimo tudi v druge občine - tradicionalno podali na priljubljene izletniške točke v Podravju, pa je dopoldne zagodlo vreme. Zaradi dežja je ena najbolj priljubljenih izletniških točk v Halozah - skoraj 900 metrov visoka Donačka gora - samevala.
Na praznik dela smo se na Prvem družili tudi s tistimi, ki so si delovno mesto ustvarili sami. Mali Junaki so lani postali slovenski startup leta, po sedmih letih od ustanovitve, danes zaposlujejo že blizu 200 ljudi, prisotni so na sedmih trgih in kot boste slišali bodo tej številki kmalu dodali še nove. S tako rastjo so pravzaprav Mali junaki postali precej veliki, visoka je tudi številka prodanih personaliziranih knjig – milijon in pol. Smart Optometry je malo zagonsko podjetje iz Idrije, zaposluje 5 ljudi in deluje v zelo specifičnem segmentu trga, precej specifična pa je tudi njihova javnost. Zdaj se ukvarjajo z razvojem aplikacije, ki je namenjena otrokom s težavami v vidnem sistemu, pobuda zanjo pa je prišla s strani strokovne javnosti, kot nadgradnja njihovega primarnega produkta. Sogovornika Ane Skrt sta Mic Melanšek in Žan Menart.
Oddaja Lahko noč, otroci! praznuje 55 let, v zadnjih nekaj tednih pa smo vsako jutro zavrteli odlomek intepretacije pravljice Josipa Ribičiča Miškolin. V 25ih delih smo tako lahko vsako jutro 20 do sedmih slišali pripovedovanje Jurija Součka ter njegovo zmožnost vživljanja v celotno mišjo družino in vse, ki so jim prekrižali pot. Nataša Rašl je Jurija Součka poklicala ob začetku predvajanja Miškolina na Prvem, pa tudi zdaj ob koncu.
Prvi maj je praznik delavcev v borbi za boljšo prihodnost, za boljšo družbo, ki ne bo dopuščala niti izkoriščevalcev niti izkoriščanih. Praznik dela prvega maja praznujejo v večini držav sveta. Po eni strani kot spomin na krvavo zatrte demonstracije leta 1886 v ameriškem Chicagu in po drugi strani kot opomin sedanjim lastnikom kapitala, katerih odnos do pravic delavcev je dostikrat žal znova vse bolj takšen, kakršen je pred 130 leti privedel do delavskega upora. O pomenu dela se je Marko Rozman pogovarjal s Dr. Rudijem Klanjškom, profesorjem na filozofski fakulteti Maribor.
Kot nam je povedal zobozdravnik in član odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Tadej Ostrc, naj bi se po prvomajskih praznikih sistem začel postavljat v ustaljene tirnice. Z delovanjem vstopnih točk, ki bodo seveda vzpostavljene tudi čez prvomajske praznike so zadovoljni. . Kot je še dejal, so bili zobozdravniki pri nas »med prvimi v Evropi, ki so zobozdravstvene ambulante ob nastopu epidemije zaprli, in zdaj morajo biti pogumni, da jih čimprej znova odprejo. Izkušnje in znanje imajo, je še dodal in če se bodo vsi držali navodil, se ni ničesar bati«.
Koronavirus ni prinesel le hudih zdravstvenih posledic, temveč radikalno spremembo delovanja družbe; globalno samoosamitev, prepoved svobode gibanja in druženja ter povsem nova pravila vsakodnevnega življenja. Tudi v Sloveniji, kjer ukrepi trajajo že pol drugi mesec, se je drastično spremenilo življenje ljudi, pa podoba javnega prostora in delovanje javne sfere, ki se je skoraj v celoti preneslo na splet. Več o spremembah in o vprašanjih, ki jih odpirajo, v prispevku Martina Černe.
Poslušalci se večkrat obrnete na nas z različnimi vprašanji, sploh v času epidemije se je teh vprašanj nabralo kar nekaj. Da poiščemo odgovore, se obrnemo na pristojne institucije in vam »prek radijskega etra« posredujemo njihov odgovor. Tako nas je poklicala tudi gospa Cveta z Dolenjske, ki je svojca, ki sicer živi v domu starejših občanov, v času epidemije vzela domov. Kljub temu pa mora domu plačati dnevno oskrbo, odšteje se le hrana, kar se ji ne zdi smiselno, saj starostnika v domu že več kot mesec ni. Odgovarja v.d. sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik.
Iz Celja se nam je oglasil Matija Mastnak. V času, ko tudi za dijakinje in dijake seveda pouk poteka na daljavo, pa na Gimnaziji Celje Center kažejo, da to nikakor ni ovira za ustvarjanje in kreativo. Več pa v prispevku. Z dopisnikom se je pogovarjala Mojca Delač.
Ob dnevu upora proti okupatorju se o uporništvu pogovarjamo z nekdanjo evropsko komisarko Violeto Bulc in katoliškim duhovnikom, pisateljem in vsestranskim razumnikom patrom Karlom Gržanom. Tudi z zornega kota sodobnih bivanjskih ujetosti – na materialni in duhovni ravni. Kako smo se skozi zgodovino oblikovali v tem uporništvu in dozoreli kot narod. Na njunem domovanju na Konjskem vrhu pod Raduho v Gornji Savinjski dolini ju je obiskal Tone Petelinšek.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Epidemija novega koronavirusa že šesti teden hromi življenje v Sloveniji.Podatki kažejo, da so ukrepi, ki jih je sprejela vlada, zalegli. Število okuženih je padlo in ne narašča več. Mnoge zdaj zanima, kakšno bo naše življenje po prvem maju, številni pogledujejo že tudi proti poletnim mesecem. Ali bomo širjenje novega koronavirusa uspeli zaustaviti do poletja? Kdaj ne bo novih primerov okužb? Ali lahko pričakujemo drugi val koronavirusne bolezni v Sloveniji? Kaj kažejo matematični modeli in kaj pravijo strokovnjaki v prispevku Iztoka Konca. Pred mikrofon je povabil matematika prof. Janeza Žiberta, fizika prof. Matjaža Perca in infektologa prof. Andreja Trampuža. Foto: Janez Žibert
"Če pa oblast ne bo ustrezno reagirala imamo resen problem. Potem bosta pod vprašajem legitimnost in kredibilnost oblasti in vprašanje, do kod seže trgovanje z vplivom, ko gre za nakupe zaščitne opreme. Velika sreča pri vsem skupaj pa je, da se je našel nekdo, ki je bil o tem pripravljen spregovoriti, se izpostaviti in tudi pridobiti dokaze. Ko govorimo o korupcijskih kaznivih dejanjih je to velika redkost."
Ob današnjem svetovnem dnevu knjige Društvo slovenskih pisateljev posebno pozornost posveča katalonski literaturi ter na spletu predstavlja dela katalonskih avtorjev, prevedena v slovenščino. 23. april je sicer v Kataloniji prav poseben praznik, ko na god svetega Jurija, dan knjig in vrtnic, več kot milijon ljudi kupuje knjige, avtorji pa jih podpisujejo in pripravljajo predstavitve. Letos zaradi koronavirusa dogodkov na ulici ni, praznik pa se obeležuje virutalno. Prispevek Špele Novak.
Neveljaven email naslov