Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V začetku leta, v katerem bomo praznovali tudi 50 letnico prvega človeškega pristanka na luni, je na področju raziskovanja našega naravnega satelita padel še en mejnik – prvi uspešni pristanek sonde na temni strani meseca. Kitajska sonda Chang 'e 4 je v zgodnjih jutranjih urah, ob 3:26 po srednjeevropskem času, mehko pristala v velikanskem kraterju blizu luninega južnega pola in že poslala na zemljo prve posnetke. Gre za nov uspeh ambicioznega kitajskega vesoljskega programa, v katerem ima luna zelo pomembno vlogo.
Foto: rkarkowski/Pixabay
Uspešni pristanek kitajske sonde Chang'e 4 odpira novo poglavje v raziskovanju našega naravnega satelita in v kitajskem osvajanju vesolja
V začetku leta, ko bomo praznovali tudi 50-letnico prvega človeškega pristanka na Luni, je na področju raziskovanja našega naravnega satelita padel še en mejnik – prvi uspešni pristanek sonde na temni strani Meseca. Kitajska sonda Chang’e 4 je v zgodnjih jutranjih urah, ob 3.26 po srednjeevropskem času, mehko pristala v velikanskem kraterju blizu Luninega južnega pola in že poslala na Zemljo prve posnetke. Gre za nov uspeh ambicioznega kitajskega vesoljskega programa, v katerem ima Zemljin naravni satelit pomembno vlogo.
Z gospodarskim vzponom Kitajske so se močno povečale tudi kitajske vesoljske ambicije. Obvladovanje vesoljske tehnologije in vesolja v neposredni bližini Zemlje je izrednega pomena v času, ko pomemben del ključne infrastrukture kroži okoli planeta v obliki najrazličnejših satelitov. Toda za zagotavljanje ključne prednosti pred morebitnimi tekmeci, so nujni tudi prebojni uspehi. Prvi pristanek na zadnji strani Lune, ki je kitajski vesoljski agenciji uspel v prvem poskusu, nedvomno potrjuje, da tudi na tem visokotehnološkem področju Kitajska nikakor ni več učenka.
Serija misij, ki se osredotočajo na Zemljin naravni satelit, nosi ime kitajske boginje meseca Chang’e. Skoznje se jasno kaže hiter napredek Kitajske na področju vesoljske tehnologije.
»Leta 2007 je prva sonda Chang’e 1 Luno le obletela, prejšnja iz leta 2013 Chang’e 3 je uspešno pristala in se z roverjem vozila po površju vidne strani Lune, kjer imate to prednost, da lahko z Zemljo neposredno komunicirate,« pojasnjuje astrofizik prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.
»Najnovejša misija kaže, da se ne lotevajo samo »lažjih« reči, ampak da želijo napredovati in se lotiti stvari, ki še niso bile narejene.«
Zadnja stran Lune ponuja številne izzive. Pristanek tam je veliko zahtevnejši, ker neposredna komunikacija s sondo ni mogoča, tudi teren je razgiban in nepredvidljiv in kaj lahko bi se zgodilo, da bi se sonda razbila na skalah.
Še letos naj bi sledila nova misija, v kateri bi z Meseca pripeljali nekaj vzorcev kamnin, dolgoročnejši načrti pa vključujejo tudi prve tajkonavte na površju Lune.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V začetku leta, v katerem bomo praznovali tudi 50 letnico prvega človeškega pristanka na luni, je na področju raziskovanja našega naravnega satelita padel še en mejnik – prvi uspešni pristanek sonde na temni strani meseca. Kitajska sonda Chang 'e 4 je v zgodnjih jutranjih urah, ob 3:26 po srednjeevropskem času, mehko pristala v velikanskem kraterju blizu luninega južnega pola in že poslala na zemljo prve posnetke. Gre za nov uspeh ambicioznega kitajskega vesoljskega programa, v katerem ima luna zelo pomembno vlogo.
Foto: rkarkowski/Pixabay
Uspešni pristanek kitajske sonde Chang'e 4 odpira novo poglavje v raziskovanju našega naravnega satelita in v kitajskem osvajanju vesolja
V začetku leta, ko bomo praznovali tudi 50-letnico prvega človeškega pristanka na Luni, je na področju raziskovanja našega naravnega satelita padel še en mejnik – prvi uspešni pristanek sonde na temni strani Meseca. Kitajska sonda Chang’e 4 je v zgodnjih jutranjih urah, ob 3.26 po srednjeevropskem času, mehko pristala v velikanskem kraterju blizu Luninega južnega pola in že poslala na Zemljo prve posnetke. Gre za nov uspeh ambicioznega kitajskega vesoljskega programa, v katerem ima Zemljin naravni satelit pomembno vlogo.
Z gospodarskim vzponom Kitajske so se močno povečale tudi kitajske vesoljske ambicije. Obvladovanje vesoljske tehnologije in vesolja v neposredni bližini Zemlje je izrednega pomena v času, ko pomemben del ključne infrastrukture kroži okoli planeta v obliki najrazličnejših satelitov. Toda za zagotavljanje ključne prednosti pred morebitnimi tekmeci, so nujni tudi prebojni uspehi. Prvi pristanek na zadnji strani Lune, ki je kitajski vesoljski agenciji uspel v prvem poskusu, nedvomno potrjuje, da tudi na tem visokotehnološkem področju Kitajska nikakor ni več učenka.
Serija misij, ki se osredotočajo na Zemljin naravni satelit, nosi ime kitajske boginje meseca Chang’e. Skoznje se jasno kaže hiter napredek Kitajske na področju vesoljske tehnologije.
»Leta 2007 je prva sonda Chang’e 1 Luno le obletela, prejšnja iz leta 2013 Chang’e 3 je uspešno pristala in se z roverjem vozila po površju vidne strani Lune, kjer imate to prednost, da lahko z Zemljo neposredno komunicirate,« pojasnjuje astrofizik prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.
»Najnovejša misija kaže, da se ne lotevajo samo »lažjih« reči, ampak da želijo napredovati in se lotiti stvari, ki še niso bile narejene.«
Zadnja stran Lune ponuja številne izzive. Pristanek tam je veliko zahtevnejši, ker neposredna komunikacija s sondo ni mogoča, tudi teren je razgiban in nepredvidljiv in kaj lahko bi se zgodilo, da bi se sonda razbila na skalah.
Še letos naj bi sledila nova misija, v kateri bi z Meseca pripeljali nekaj vzorcev kamnin, dolgoročnejši načrti pa vključujejo tudi prve tajkonavte na površju Lune.
Gre za ključne, a ne edine kršitve človekovih pravic v Sloveniji v letnem poročilu Amnesty International.
Podnebne spremembe se dogajajo vse hitreje. Pobudnik britanske kampanje One Million Climate Jobs Jonathan Neal opozarja, da se je raven ogljikovega dioksida v zadnjih 30 letih povišala toliko kot prej v 200 letih. Izpostavi suše, vse hujša neurja in Cape Town, prvo mesto, ki mu bo zmanjkalo vode. Arktični led se tali veliko hitreje od pričakovanj.
V sklopu oddaje Prvi na obisku na sankališču v Gozd Martuljku smo pred mikrofon povabili Tilna Siršeta, ki se ukvarja s športnim sankanjem na umetnih progah
Pomurci so glede graditve hidroelektrarn na Muri na istem bregu z okoljevarstveniki; oboji menijo, da hidroelektrarne na Muro ne sodijo in zahtevajo izbris te možnosti iz energetskega načrta Slovenije. Po drugi strani pa graditev hidroelektrarn na spodnji Savi že dve leti stoji. Država je zamudila že nekaj rokov, stroji pa čakajo. O paradoksalni situaciji v zvezi z graditvijo hidroelektrarn na Muri in na Savi poročata Lidija Kosi in Suzana Vahtarić.
Bataljonska bojna skupina je dobila slabo oceno za pripravljenost. Slabo oceno smo si dali sami, gre za politična vprašanja in obračune pred volitvami. Robert Škrjenc napoveduje, da bodo sledile kadrovske menjave.
21. februar velja za mednarodni dan turističnih vodnikov in zato na ta dan marsikje po Sloveniji v organizaciji različnih stanovskih združenj turističnih vodnikov potekajo brezplačna vodenja, ki se jih lahko udeleži kdorkoli. Nekaj vodenj pa je namenjenih različnim ranljivim skupinam, v Ljubljani so tako vodniki posebno vodenje pripravili za begunce, pa za brezdomce, Slovenski etnografski muzej je med svoje eksponate povabil gluhe in naglušne, Slamnikarski muzej v Domžalah je gostil slepe in slabovidne. Vse bolj se namreč turistični delavci in tudi vodniki zavedajo pomembnosti dostopnega oziroma inkluzivnega turizma, torej turizma za osebe s posebnimi potrebami: slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane, pa osebe z motnjami v duševnem razvoju …
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mohamed Abdul Munem se je že rodil kot begunec – bil je palestinski begunec v Siriji. V Alepu je ustanovil svojo založbo in izdal dela številnih avtorjev – svojih ni smel, saj ni pisal naklonjeno režimu.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Triglav bo v letošnjem letu stopil v ospredje zanimanja najrazličnejših strokovnjakov od naravovarstvenikov, filozofov in zgodovinarjev. Prireditve povezane z našim očakom pa se bodo v Kobaridu, Trenti, Mojstrani in Bohinju kot napoveduje Anamarija Kunstelj vrstile vse leto.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob robu odprtja zimskih Olimpijskih iger v Južni Koreji, velja obuditi spomin na , lahko bi rekli - Bohinjsko zimsko olimpijado. Prisluhnite pogovoru z Janezom Pikonom iz Bohinjske Bistrice, poznavalcem lokalne zgodovine, ljubiteljem vsega starosvetnega, ki je izbrskal podatke o tej olimpijadi in dodal spomine domačinov. Prispevek je pripravil Milan Trobič. foto: Ilustrirani Slovenec 1931/prof. Janko Ravnik
András Bodrogi opozarja, da so glasbeniki in umetniki še vedno premalo podjetni in se bojijo digitalnega sveta.
Podjetja v tuji lasti v zadnjih petih letih rastejo hitreje od slovenskega povprečja, je pokazala raziskava Centra za mednarodne odnose na FDV in agencije Spirit, in sicer tako po produktivnosti, izvozu, prodaji kot tudi zaposlenosti.
Neveljaven email naslov