Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mikroplastika v hrani: Kar vnašamo v okolje, na koncu dobimo nazaj na krožniku

08.01.2019

V zadnjih 50. letih se je proizvodnja plastike povečevala in tako znaša trenutna svetovna letna proizvodnja zastrašujočih 400 milijonov ton plastike. Ker v naravi vse kroži, odpadna plastika pa se nikoli popolnoma ne razgradi, so majhni delci plastike, govorimo o mikroplastki, že prešli v prehranski krogotok. Najdemo jih v vodi, zraku, avstrijski znanstveniki pa so jo našli tudi že v človeškem blatu. Mikroplastika je trenutno aktualna tema številnih raziskav.

Kar sami vnašamo v okolje, na koncu dobimo nazaj na krožniku ali v kozarcu vode

Raziskave o navzočnosti mikroplastike v hrani in o vplivih na zdravje so še v povojih. Največ mikroplastike so našli v prebavilih rib in v drugi morski hrani, ker so to tudi največ raziskovali. Na podlagi raziskav na živalih pa lahko sklepamo, da mikroplastika in aditivi, ki so v mikroplastiki, negativno vplivajo na človekovo zdravje. Aditivi in onesnaževala v mikroplastiki lahko vplivajo na naš razvojni sistem, na živčni sistem, nekateri izmed teh so hormonski motilci, nekateri so tudi rakotvorni.

Dr. Stanislava Kirinčič, Nacionalni inštitut za javno zdravje:

“Vsa hrana, živalska in rastlinska, od pridelave, do predelave, ki je v stiku s plastičnimi masami, folijami, plastično embalažo, lahko vsebuje delce, ki se v tej plastiki oziroma mikroplastiki nahaja. Plastika je produkt nafte, vendar za proizvodnjo plastike uporabljajo aditive, kot so ftalati, bisfenol A- za mehčanje, kovine za barvanje. Te snovi lahko prehajajo iz plastike in mikroplastike v telo.”

Mikroplastiko najdemo tudi v kozmetiki, dodaja se v zobne paste, gele za tuširanje in kreme za pilinge. Vendar mikroplastika in dodatki v njej prek kože ne prehajajo v telo.

Mikroplasrtika iz tušev in drobna vlakna , ki odpadajo iz tekstila pri pranju se izpirajo v vodo. Svetovna zdravstvena organizacija je lani objavila, da je na svetovni ravni z mikroplastiko onesnaženih do 90% ustekleničene vode. Po informacijah d. Špele Koren z Inštituta za vode Republike Slovenije analiza mikroplastike v plastenkah pitne vode slovenskih proizvajalcev še ni bila izvedena, prav tako nimamo podatkov o njeni vsebnosti v pitni vodi iz pipe.

Dr. Špela Koren; Inštitut za vode :

          “Kar sami vnašamo v okolje, na koncu dobimo nazaj na krožniku ali v kozarcu vode.”

Filtri na čistilnih napravah ne zadržijo mikroplastike, v državah, a marsikatere sredozemske države za namakanje zaradi pomanjkanja vode že uporabljajo prečiščeno odpadno vodo. Še večje koncentracije mikroplastike pa so v blatu čistilnih naprav. Po veljavnih predpisih, ti ne vsebujejo kriterijev glede mikroplastike, pa se lahko to blato uporablja za gnojenje na kmetijskih zemljiščih. Raziskave o tem , kaj se dogaja z njo v zemlji ne vemo, prav tako ne ali oz. v kolikšni meri prehaja v rastline.

Analitika za merjenje mikroplastike še ni standardizirana, zato tudi za proizvajalce vode ali hrane še ni predpisov na tem področju. Posamezniki težko učinkovito vplivamo na zmanjševanje onesnaževanja z mikroplastiko. Za kaj takega bi potrebovali predpise, ki bi se jih morali držati proizvajalci plastičnih mas. Prva evropska direktiva, ki se bo nanašala na mikroplastiko, bo za področje ponovne uporabe odpadne vode.


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Mikroplastika v hrani: Kar vnašamo v okolje, na koncu dobimo nazaj na krožniku

08.01.2019

V zadnjih 50. letih se je proizvodnja plastike povečevala in tako znaša trenutna svetovna letna proizvodnja zastrašujočih 400 milijonov ton plastike. Ker v naravi vse kroži, odpadna plastika pa se nikoli popolnoma ne razgradi, so majhni delci plastike, govorimo o mikroplastki, že prešli v prehranski krogotok. Najdemo jih v vodi, zraku, avstrijski znanstveniki pa so jo našli tudi že v človeškem blatu. Mikroplastika je trenutno aktualna tema številnih raziskav.

Kar sami vnašamo v okolje, na koncu dobimo nazaj na krožniku ali v kozarcu vode

Raziskave o navzočnosti mikroplastike v hrani in o vplivih na zdravje so še v povojih. Največ mikroplastike so našli v prebavilih rib in v drugi morski hrani, ker so to tudi največ raziskovali. Na podlagi raziskav na živalih pa lahko sklepamo, da mikroplastika in aditivi, ki so v mikroplastiki, negativno vplivajo na človekovo zdravje. Aditivi in onesnaževala v mikroplastiki lahko vplivajo na naš razvojni sistem, na živčni sistem, nekateri izmed teh so hormonski motilci, nekateri so tudi rakotvorni.

Dr. Stanislava Kirinčič, Nacionalni inštitut za javno zdravje:

“Vsa hrana, živalska in rastlinska, od pridelave, do predelave, ki je v stiku s plastičnimi masami, folijami, plastično embalažo, lahko vsebuje delce, ki se v tej plastiki oziroma mikroplastiki nahaja. Plastika je produkt nafte, vendar za proizvodnjo plastike uporabljajo aditive, kot so ftalati, bisfenol A- za mehčanje, kovine za barvanje. Te snovi lahko prehajajo iz plastike in mikroplastike v telo.”

Mikroplastiko najdemo tudi v kozmetiki, dodaja se v zobne paste, gele za tuširanje in kreme za pilinge. Vendar mikroplastika in dodatki v njej prek kože ne prehajajo v telo.

Mikroplasrtika iz tušev in drobna vlakna , ki odpadajo iz tekstila pri pranju se izpirajo v vodo. Svetovna zdravstvena organizacija je lani objavila, da je na svetovni ravni z mikroplastiko onesnaženih do 90% ustekleničene vode. Po informacijah d. Špele Koren z Inštituta za vode Republike Slovenije analiza mikroplastike v plastenkah pitne vode slovenskih proizvajalcev še ni bila izvedena, prav tako nimamo podatkov o njeni vsebnosti v pitni vodi iz pipe.

Dr. Špela Koren; Inštitut za vode :

          “Kar sami vnašamo v okolje, na koncu dobimo nazaj na krožniku ali v kozarcu vode.”

Filtri na čistilnih napravah ne zadržijo mikroplastike, v državah, a marsikatere sredozemske države za namakanje zaradi pomanjkanja vode že uporabljajo prečiščeno odpadno vodo. Še večje koncentracije mikroplastike pa so v blatu čistilnih naprav. Po veljavnih predpisih, ti ne vsebujejo kriterijev glede mikroplastike, pa se lahko to blato uporablja za gnojenje na kmetijskih zemljiščih. Raziskave o tem , kaj se dogaja z njo v zemlji ne vemo, prav tako ne ali oz. v kolikšni meri prehaja v rastline.

Analitika za merjenje mikroplastike še ni standardizirana, zato tudi za proizvajalce vode ali hrane še ni predpisov na tem področju. Posamezniki težko učinkovito vplivamo na zmanjševanje onesnaževanja z mikroplastiko. Za kaj takega bi potrebovali predpise, ki bi se jih morali držati proizvajalci plastičnih mas. Prva evropska direktiva, ki se bo nanašala na mikroplastiko, bo za področje ponovne uporabe odpadne vode.


23.01.2018

Komunikatorica znanosti leta 2017 je Silvestra Rogelj Petrič

Na slavnostni akademiji Slovenske znanstvene fundacije so sinoči podelili priznanj za dosežke na področju komuniciranja znanosti in o znanosti, torej za promocijo in obveščanje javnosti o dogajanjih v znanosti. Podeljena so bila tudi priznanja »Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju« v kategoriji posameznikom za življenjsko delo in za dosežke v obdobju 2015-2017 ter v kategoriji skupine komunikatorjev znanosti in organizacijam. Najpomembnejše priznanje - Komunikatorica znanosti leta 2017 pa je prejela novinarska kolegica Silvestra Rogelj Petrič. Z nagrajenko se je pogovarjala Nina Slaček. Foto: Slovenska znanstvena fundacija


22.01.2018

Evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu

Ob pričetku evropskega tedna preprečevanja raka materničnega vratu strokovnjaki znova opozarjajo, da bi lahko večino teh rakov preprečili. Imamo namreč dva učinkovita javno zdravstvena ukrepa: državni program ZORA in cepljenje proti HPV. V promocijo zdravega življenja in osveščanja mladih se je tokrat vključil znani raper Challe Salle. Prispevek Helene Lovinčič.


22.01.2018

Jutranji pogovor z dopisnikom Edvardom Žitnikom

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


19.01.2018

Gradovi Kralja Matjaža

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


17.01.2018

Vrednost nepremičnin

Latniki nepremičnin lahko na spletni strani geodetske uprave preverijo nove vrednosti nepremičnin. Geodetska uprava je hišam, stanovanjem, kmetijskim zemljiščem in pisarnam pripisala nove vrednosti, upoštevala je razmere na trgu.


16.01.2018

Fran.si

Jezikovni portal Fran., ki ima vsak dan 40.000 obiskov, je ostal brez financiranja Ministrtva za kulturo. Odločitev komentira prof.dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.


16.01.2018

Kolesarske poti na Gorenjskem

Gorenjska ima zdaj 430 kilometrov kolesarskih poti, ki se povezujejo z več kot sto kilometrov dolgo daljinsko kolesarsko povezavo od Rateč do Ljubljane. Z njo je Slovenija postala del kolesarske povezave med Salzburgom in Gradežem. V prihodnjih letih pa bodo kolesarsko omrežje uredili tudi ob porečju Sore, za ureditev prvih 70-ih kilometrov omrežja so že podpisali sporazum. Nove kolesarske poti bodo znatno izboljšale prometno varnost, obenem pa so tudi priložnost za večjo turistično prepoznavnost Selške in Poljanske doline. Prispevek Aljane Jocif.


15.01.2018

Oškodovanec izgubil 100 evrov

Na družbenih omrežjih se je včeraj pojavilo oglasno sporočilo Hallo Kupona za nakup vinjete s polovičnim popustom, ki ga je v obliki SMS sporočila prejelo tudi več imenikov mobilnih telefonov. Da gre pri tej ponudbi za prevaro in uporabnikom odsvetujejo, da na ta način poskušajo priti do vinjete, so sporočili iz Sicert-a, Nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente. Darja Pograjc je preverila, kaj se je zgodilo in ali lahko oškodovani potrošniki karkoli storijo.


15.01.2018

Energetski koncept

Z današnjim dnem se končuje javna razprava o energetskem konceptu Slovenije, dokumentu, ki naj bi opredelil, kako bomo v prihodnjih desetletjih pridobivali elektriko, se ogrevali, kaj bo poganjalo naša vozila. A vsebinsko je dokument dokaj skromen in medtem ko sosednje države počasi opuščajo kurjenje premoga, mi ohranjamo energetski status quo. Prispevek Erne Strniša.


12.01.2018

Zdravstvena blagajna v letu 2018

Letos bo za zdravstvo na voljo 162 milijonov evrov več kot lani. Največ dodatnega denarja bo šlo za povečanje programa zdravstvenih storitev. Po tokratnem predlogu finančnega načrta bodo prihodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v primerjavi s prvotnim načrtom višji le za 5,6 miliojona evrov, saj dodatnih prilivov iz državnega proračuna ne bo. Poslovanje zavodov bo tako letos znova v rdečih številkah, pa so prvi odzivi s strani bolnišnic. S seje skupščine ZZZS poroča Helena Lovinčič.


12.01.2018

Svetovni pokal smučarjev invalidov v Kranjski Gori

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.01.2018

Kaj je umetnost in kdo je umetnik?

Ob vse večjem vplivu industrije kreativnosti in poplavi oblikovalskih, všečnih izdelkov, ki jih ponuja trg, je vedno bolj aktualno spraševanje o položaju sodobne umetnosti, o tem kdo je danes umetnik, kaj je umetnost in v čem je pravzaprav njena družbena vloga. Več v prispevku Martina Černe.


12.01.2018

Idrijska smučišča

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.01.2018

Gorenjska smučišča

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.01.2018

Koroška smučišča

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.01.2018

Zasavska smučišča

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.01.2018

Notranjska smučišča

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.01.2018

Štajerska smučišča

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


11.01.2018

Tomaž Vesel o posojilu SDS

Ali lahko tuji državljani posojajo denar slovenskim političnim strankam? Odgovarja predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.


11.01.2018

Strokovni center Planina

V sklopu Strokovnega centra Planina deluje multidisciplinarna ekipa strokovnjakov, ki lahko vsem zainteresiranim zagotavlja raznovrstne oblike pomoči.


Stran 201 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov