Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjih 50. letih se je proizvodnja plastike povečevala in tako znaša trenutna svetovna letna proizvodnja zastrašujočih 400 milijonov ton plastike. Ker v naravi vse kroži, odpadna plastika pa se nikoli popolnoma ne razgradi, so majhni delci plastike, govorimo o mikroplastki, že prešli v prehranski krogotok. Najdemo jih v vodi, zraku, avstrijski znanstveniki pa so jo našli tudi že v človeškem blatu. Mikroplastika je trenutno aktualna tema številnih raziskav.
Kar sami vnašamo v okolje, na koncu dobimo nazaj na krožniku ali v kozarcu vode
Raziskave o navzočnosti mikroplastike v hrani in o vplivih na zdravje so še v povojih. Največ mikroplastike so našli v prebavilih rib in v drugi morski hrani, ker so to tudi največ raziskovali. Na podlagi raziskav na živalih pa lahko sklepamo, da mikroplastika in aditivi, ki so v mikroplastiki, negativno vplivajo na človekovo zdravje. Aditivi in onesnaževala v mikroplastiki lahko vplivajo na naš razvojni sistem, na živčni sistem, nekateri izmed teh so hormonski motilci, nekateri so tudi rakotvorni.
Dr. Stanislava Kirinčič, Nacionalni inštitut za javno zdravje:
“Vsa hrana, živalska in rastlinska, od pridelave, do predelave, ki je v stiku s plastičnimi masami, folijami, plastično embalažo, lahko vsebuje delce, ki se v tej plastiki oziroma mikroplastiki nahaja. Plastika je produkt nafte, vendar za proizvodnjo plastike uporabljajo aditive, kot so ftalati, bisfenol A- za mehčanje, kovine za barvanje. Te snovi lahko prehajajo iz plastike in mikroplastike v telo.”
Mikroplastiko najdemo tudi v kozmetiki, dodaja se v zobne paste, gele za tuširanje in kreme za pilinge. Vendar mikroplastika in dodatki v njej prek kože ne prehajajo v telo.
Mikroplasrtika iz tušev in drobna vlakna , ki odpadajo iz tekstila pri pranju se izpirajo v vodo. Svetovna zdravstvena organizacija je lani objavila, da je na svetovni ravni z mikroplastiko onesnaženih do 90% ustekleničene vode. Po informacijah d. Špele Koren z Inštituta za vode Republike Slovenije analiza mikroplastike v plastenkah pitne vode slovenskih proizvajalcev še ni bila izvedena, prav tako nimamo podatkov o njeni vsebnosti v pitni vodi iz pipe.
Dr. Špela Koren; Inštitut za vode :
“Kar sami vnašamo v okolje, na koncu dobimo nazaj na krožniku ali v kozarcu vode.”
Filtri na čistilnih napravah ne zadržijo mikroplastike, v državah, a marsikatere sredozemske države za namakanje zaradi pomanjkanja vode že uporabljajo prečiščeno odpadno vodo. Še večje koncentracije mikroplastike pa so v blatu čistilnih naprav. Po veljavnih predpisih, ti ne vsebujejo kriterijev glede mikroplastike, pa se lahko to blato uporablja za gnojenje na kmetijskih zemljiščih. Raziskave o tem , kaj se dogaja z njo v zemlji ne vemo, prav tako ne ali oz. v kolikšni meri prehaja v rastline.
Analitika za merjenje mikroplastike še ni standardizirana, zato tudi za proizvajalce vode ali hrane še ni predpisov na tem področju. Posamezniki težko učinkovito vplivamo na zmanjševanje onesnaževanja z mikroplastiko. Za kaj takega bi potrebovali predpise, ki bi se jih morali držati proizvajalci plastičnih mas. Prva evropska direktiva, ki se bo nanašala na mikroplastiko, bo za področje ponovne uporabe odpadne vode.
4540 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V zadnjih 50. letih se je proizvodnja plastike povečevala in tako znaša trenutna svetovna letna proizvodnja zastrašujočih 400 milijonov ton plastike. Ker v naravi vse kroži, odpadna plastika pa se nikoli popolnoma ne razgradi, so majhni delci plastike, govorimo o mikroplastki, že prešli v prehranski krogotok. Najdemo jih v vodi, zraku, avstrijski znanstveniki pa so jo našli tudi že v človeškem blatu. Mikroplastika je trenutno aktualna tema številnih raziskav.
Kar sami vnašamo v okolje, na koncu dobimo nazaj na krožniku ali v kozarcu vode
Raziskave o navzočnosti mikroplastike v hrani in o vplivih na zdravje so še v povojih. Največ mikroplastike so našli v prebavilih rib in v drugi morski hrani, ker so to tudi največ raziskovali. Na podlagi raziskav na živalih pa lahko sklepamo, da mikroplastika in aditivi, ki so v mikroplastiki, negativno vplivajo na človekovo zdravje. Aditivi in onesnaževala v mikroplastiki lahko vplivajo na naš razvojni sistem, na živčni sistem, nekateri izmed teh so hormonski motilci, nekateri so tudi rakotvorni.
Dr. Stanislava Kirinčič, Nacionalni inštitut za javno zdravje:
“Vsa hrana, živalska in rastlinska, od pridelave, do predelave, ki je v stiku s plastičnimi masami, folijami, plastično embalažo, lahko vsebuje delce, ki se v tej plastiki oziroma mikroplastiki nahaja. Plastika je produkt nafte, vendar za proizvodnjo plastike uporabljajo aditive, kot so ftalati, bisfenol A- za mehčanje, kovine za barvanje. Te snovi lahko prehajajo iz plastike in mikroplastike v telo.”
Mikroplastiko najdemo tudi v kozmetiki, dodaja se v zobne paste, gele za tuširanje in kreme za pilinge. Vendar mikroplastika in dodatki v njej prek kože ne prehajajo v telo.
Mikroplasrtika iz tušev in drobna vlakna , ki odpadajo iz tekstila pri pranju se izpirajo v vodo. Svetovna zdravstvena organizacija je lani objavila, da je na svetovni ravni z mikroplastiko onesnaženih do 90% ustekleničene vode. Po informacijah d. Špele Koren z Inštituta za vode Republike Slovenije analiza mikroplastike v plastenkah pitne vode slovenskih proizvajalcev še ni bila izvedena, prav tako nimamo podatkov o njeni vsebnosti v pitni vodi iz pipe.
Dr. Špela Koren; Inštitut za vode :
“Kar sami vnašamo v okolje, na koncu dobimo nazaj na krožniku ali v kozarcu vode.”
Filtri na čistilnih napravah ne zadržijo mikroplastike, v državah, a marsikatere sredozemske države za namakanje zaradi pomanjkanja vode že uporabljajo prečiščeno odpadno vodo. Še večje koncentracije mikroplastike pa so v blatu čistilnih naprav. Po veljavnih predpisih, ti ne vsebujejo kriterijev glede mikroplastike, pa se lahko to blato uporablja za gnojenje na kmetijskih zemljiščih. Raziskave o tem , kaj se dogaja z njo v zemlji ne vemo, prav tako ne ali oz. v kolikšni meri prehaja v rastline.
Analitika za merjenje mikroplastike še ni standardizirana, zato tudi za proizvajalce vode ali hrane še ni predpisov na tem področju. Posamezniki težko učinkovito vplivamo na zmanjševanje onesnaževanja z mikroplastiko. Za kaj takega bi potrebovali predpise, ki bi se jih morali držati proizvajalci plastičnih mas. Prva evropska direktiva, ki se bo nanašala na mikroplastiko, bo za področje ponovne uporabe odpadne vode.
Na novinarski konferenci zaposlenih na RTV Slovenija so se predstavniki posameznih aktivov odzvali na dogajanje na RTVS v minulem tednu ter predstavili zahteve za ohranitev nepristranskosti in profesionalnosti javnega servisa. Menijo namreč, da sta profesionalnost in nepristranskost javnega servisa čedalje bolj ogroženi.
Sarajevska novinarka Aida Čerkez je Ukrajincem napisala pismo. Prizori iz Ukrajine jo spominjajo na oblegano Sarajevo. Ljudje, ki so vojno doživeli, vedo, da ne bo vse v redu. A na koncu bodo zmagali. Aida, nekoč vojna novinarka, je napisala tudi scenarij za kratki film - Kako se imenuje ta država? Prevod pisma Ukrajincem je prebrala Ivana Stipić Lah.
Konec aprila se izteče mandat sedemčlanskemu Svetu za radiodifuzijo. To je telo, ki ima dolg seznam pristojnosti, saj daje soglasja in mnenja k pomembnim odločitvam in dokumentom, usodnim za radiodifuzne medije, svet piše letna poročila in ocenjuje stanje na področju radiodifuzije, kar pomeni, da ima lahko v medijskem prostoru precejšen vpliv. Tatjana Pirc se je pogovarjala z Alešem Lipičnikom, predsednikom Sveta za radiodifuzijo.
Število Ukrajincev, ki so od 24. februarja, ko se je začela ruska ofenziva, zapustili svojo domovino, se je povzpelo že na več kot 1,5 milijona. Samo na Poljsko je odšlo več kot 1,067 milijona ljudi. Dopisnica RTV Slovenija Polona Fijavž poroča o kaosu na Poljskem.
»Svet je lep, ohrani vid,« je geslo ob svetovnem tednu glavkoma, ki se je začel včeraj. Le s pravočasnim odkritjem in zdravljenjem glavkoma ohranimo vid ter preprečimo hudo slabovidnost in slepoto, poudarja Sekcija za glavkom Združenja oftalmologov Slovenije. Glavkom se največkrat začne brez kakršnih koli težav za bolnika – dokler ne napreduje in povzroči nepovratne okvare na vidnem živcu. Je drugi najpogostejši vzrok za slepoto. Prispevek Petre Medved.
Zvoki tamburic so v Šmartnem navzoči že od leta 1892, ko je Ivan Bartl zbral in vodil tedanjo tamburaško skupino. Kasnejših pisnih virov o delovanju tamburašev je malo in šele leta 1983 je prišla pobuda za ponovno ustanovitev skupine šmarskih tamburašev. Od leta 2014 Tamburaško skupino Šmartno pri Litiji vodi Štefan Vidic. Člani orkestra se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine, zato vsako leto poskrbijo za podmladek v orkestru, ki je tako generacijsko mešan, znanja ter veščine pa prehajajo iz starejših generacij na mlajše in tudi obratno. Šmarski tamburaši se redno udeležujejo srečanj v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, visoke ocene in zlata priznanja so njihova stalnica. Spored koncerta bo ponudil priredbe ljudskih pesmi in popevk ter umetne skladbe za tamburaški orkester.
Pogovor z županom občine Šmartno pri Litiji Rajkom Meserkom
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo smo se v jutru na Prvem pogovarjala s prof. dr. Mihaelom Sekavčnikom, dekanom Fakultete za strojništvo.
Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi strokovna delavka na osnovni šoli in psihoterapevtka Andreja Ninkovič.
Ruska vojska je ponoči zavzela ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje na jugu države, je sporočila ukrajinska agencija za jedrsko energijo. V nuklearki je predtem zaradi ruskega obstreljevanja zagorelo, a so požar že pogasili. Dogodek nima vpliva na nas, sporočajo iz Uprave za jedrsko varnost. Z jedrskim strokovnjakom je govorila Maja Derčar.
Poljska je v nekaj dneh oskrbela več kot 600 tisoč beguncev. Pogovor s Polono Fijavž.
Kompromisni dogovor notranjih ministrov Evropske Unije o uporabi evropske direktive o začasni zaščiti beguncev pomeni, da bodo begunci upravičeni do nastanitve, izobraževanja, nujne zdravstvene pomoči, finančne pomoči ter dela. Prost dostop do trga dela pomeni, da se oseba lahko zaposli in dela pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, delodajalec pa zanjo ne potrebuje posebnega delovnega dovoljenja. Odgovora na vprašanje kje se bodo migranti zaposlovali in v kakšnem obsegu, še ne moremo dati.
V ukrajinske sosede te dni vsak dan prihaja na desettiče ljudi, marsikdo se šele po več dneh čakanja za vstop na Poljsko ali Madžarsko odloči za pot do Romunije, kjer na ukrajinski strani čakajo manj, a še vedno več ur, tudi pol dneva, ko na železniško postajo, s katere gredo peš čez mejo, pripeljejo vlaki. Polni do zadnjega kotička. Pripovedujejo o boju za mesta, o grožnjah, strahu. Podrobneje v reportaži Boštjana Anžina.
Ruska vojska proti ukrajinski prestolnici Kijev napreduje počasi, trdijo britanski obveščevalci. Rusija medtem napoveduje nadaljevanje pogajanj. Ukrajinske sile so doslej pokazale trd odpor. Ali vojna zdaj vstopa v novo fazo? Kakšni so ruski cilji? Je realno, da prestolnica Kijev pade?
Mladi vozniki v starosti od 18 do 26 let so najmanj izkušeni udeleženci v prometu, a to še zdaleč ne pomeni, da jim primanjkuje znanja in spretnosti. Pri AMZS si prizadevajo, da bi znanje nenehno obnavljali. Tudi s pomočjo tekmovanj kot je »Najboljši za volanom«, kjer bodo izbirali najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika leta. Lani se je na tekmovanje prijavilo 5.200 mladih voznikov. Kar nekaj predsodkov se bomo znebili ob poslušanju pogovora Cirile Štuber z Erikom Logarjem iz AMZS. Od tega, da so moški boljši vozniki do tega, da so mladi vozniki skupina voznikov, ki na cesti predstavlja največjo nevarnost.
Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač.
Tudi na Hrvaškem je zavladala panika med komitenti Sberbanke, nadaljuje se tudi spor med predsednikom Zoranom Milanovićem in vodjo vlade Andrejem Plenkovićem. O aktualnem dogajanju na Hrvaškem, predvsem v času ruske invazije v Ukrajini, Tanja Borčič Bernard.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov