Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjih 50. letih se je proizvodnja plastike povečevala in tako znaša trenutna svetovna letna proizvodnja zastrašujočih 400 milijonov ton plastike. Ker v naravi vse kroži, odpadna plastika pa se nikoli popolnoma ne razgradi, so majhni delci plastike, govorimo o mikroplastki, že prešli v prehranski krogotok. Najdemo jih v vodi, zraku, avstrijski znanstveniki pa so jo našli tudi že v človeškem blatu. Mikroplastika je trenutno aktualna tema številnih raziskav.
Kar sami vnašamo v okolje, na koncu dobimo nazaj na krožniku ali v kozarcu vode
Raziskave o navzočnosti mikroplastike v hrani in o vplivih na zdravje so še v povojih. Največ mikroplastike so našli v prebavilih rib in v drugi morski hrani, ker so to tudi največ raziskovali. Na podlagi raziskav na živalih pa lahko sklepamo, da mikroplastika in aditivi, ki so v mikroplastiki, negativno vplivajo na človekovo zdravje. Aditivi in onesnaževala v mikroplastiki lahko vplivajo na naš razvojni sistem, na živčni sistem, nekateri izmed teh so hormonski motilci, nekateri so tudi rakotvorni.
Dr. Stanislava Kirinčič, Nacionalni inštitut za javno zdravje:
“Vsa hrana, živalska in rastlinska, od pridelave, do predelave, ki je v stiku s plastičnimi masami, folijami, plastično embalažo, lahko vsebuje delce, ki se v tej plastiki oziroma mikroplastiki nahaja. Plastika je produkt nafte, vendar za proizvodnjo plastike uporabljajo aditive, kot so ftalati, bisfenol A- za mehčanje, kovine za barvanje. Te snovi lahko prehajajo iz plastike in mikroplastike v telo.”
Mikroplastiko najdemo tudi v kozmetiki, dodaja se v zobne paste, gele za tuširanje in kreme za pilinge. Vendar mikroplastika in dodatki v njej prek kože ne prehajajo v telo.
Mikroplasrtika iz tušev in drobna vlakna , ki odpadajo iz tekstila pri pranju se izpirajo v vodo. Svetovna zdravstvena organizacija je lani objavila, da je na svetovni ravni z mikroplastiko onesnaženih do 90% ustekleničene vode. Po informacijah d. Špele Koren z Inštituta za vode Republike Slovenije analiza mikroplastike v plastenkah pitne vode slovenskih proizvajalcev še ni bila izvedena, prav tako nimamo podatkov o njeni vsebnosti v pitni vodi iz pipe.
Dr. Špela Koren; Inštitut za vode :
“Kar sami vnašamo v okolje, na koncu dobimo nazaj na krožniku ali v kozarcu vode.”
Filtri na čistilnih napravah ne zadržijo mikroplastike, v državah, a marsikatere sredozemske države za namakanje zaradi pomanjkanja vode že uporabljajo prečiščeno odpadno vodo. Še večje koncentracije mikroplastike pa so v blatu čistilnih naprav. Po veljavnih predpisih, ti ne vsebujejo kriterijev glede mikroplastike, pa se lahko to blato uporablja za gnojenje na kmetijskih zemljiščih. Raziskave o tem , kaj se dogaja z njo v zemlji ne vemo, prav tako ne ali oz. v kolikšni meri prehaja v rastline.
Analitika za merjenje mikroplastike še ni standardizirana, zato tudi za proizvajalce vode ali hrane še ni predpisov na tem področju. Posamezniki težko učinkovito vplivamo na zmanjševanje onesnaževanja z mikroplastiko. Za kaj takega bi potrebovali predpise, ki bi se jih morali držati proizvajalci plastičnih mas. Prva evropska direktiva, ki se bo nanašala na mikroplastiko, bo za področje ponovne uporabe odpadne vode.
4475 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V zadnjih 50. letih se je proizvodnja plastike povečevala in tako znaša trenutna svetovna letna proizvodnja zastrašujočih 400 milijonov ton plastike. Ker v naravi vse kroži, odpadna plastika pa se nikoli popolnoma ne razgradi, so majhni delci plastike, govorimo o mikroplastki, že prešli v prehranski krogotok. Najdemo jih v vodi, zraku, avstrijski znanstveniki pa so jo našli tudi že v človeškem blatu. Mikroplastika je trenutno aktualna tema številnih raziskav.
Kar sami vnašamo v okolje, na koncu dobimo nazaj na krožniku ali v kozarcu vode
Raziskave o navzočnosti mikroplastike v hrani in o vplivih na zdravje so še v povojih. Največ mikroplastike so našli v prebavilih rib in v drugi morski hrani, ker so to tudi največ raziskovali. Na podlagi raziskav na živalih pa lahko sklepamo, da mikroplastika in aditivi, ki so v mikroplastiki, negativno vplivajo na človekovo zdravje. Aditivi in onesnaževala v mikroplastiki lahko vplivajo na naš razvojni sistem, na živčni sistem, nekateri izmed teh so hormonski motilci, nekateri so tudi rakotvorni.
Dr. Stanislava Kirinčič, Nacionalni inštitut za javno zdravje:
“Vsa hrana, živalska in rastlinska, od pridelave, do predelave, ki je v stiku s plastičnimi masami, folijami, plastično embalažo, lahko vsebuje delce, ki se v tej plastiki oziroma mikroplastiki nahaja. Plastika je produkt nafte, vendar za proizvodnjo plastike uporabljajo aditive, kot so ftalati, bisfenol A- za mehčanje, kovine za barvanje. Te snovi lahko prehajajo iz plastike in mikroplastike v telo.”
Mikroplastiko najdemo tudi v kozmetiki, dodaja se v zobne paste, gele za tuširanje in kreme za pilinge. Vendar mikroplastika in dodatki v njej prek kože ne prehajajo v telo.
Mikroplasrtika iz tušev in drobna vlakna , ki odpadajo iz tekstila pri pranju se izpirajo v vodo. Svetovna zdravstvena organizacija je lani objavila, da je na svetovni ravni z mikroplastiko onesnaženih do 90% ustekleničene vode. Po informacijah d. Špele Koren z Inštituta za vode Republike Slovenije analiza mikroplastike v plastenkah pitne vode slovenskih proizvajalcev še ni bila izvedena, prav tako nimamo podatkov o njeni vsebnosti v pitni vodi iz pipe.
Dr. Špela Koren; Inštitut za vode :
“Kar sami vnašamo v okolje, na koncu dobimo nazaj na krožniku ali v kozarcu vode.”
Filtri na čistilnih napravah ne zadržijo mikroplastike, v državah, a marsikatere sredozemske države za namakanje zaradi pomanjkanja vode že uporabljajo prečiščeno odpadno vodo. Še večje koncentracije mikroplastike pa so v blatu čistilnih naprav. Po veljavnih predpisih, ti ne vsebujejo kriterijev glede mikroplastike, pa se lahko to blato uporablja za gnojenje na kmetijskih zemljiščih. Raziskave o tem , kaj se dogaja z njo v zemlji ne vemo, prav tako ne ali oz. v kolikšni meri prehaja v rastline.
Analitika za merjenje mikroplastike še ni standardizirana, zato tudi za proizvajalce vode ali hrane še ni predpisov na tem področju. Posamezniki težko učinkovito vplivamo na zmanjševanje onesnaževanja z mikroplastiko. Za kaj takega bi potrebovali predpise, ki bi se jih morali držati proizvajalci plastičnih mas. Prva evropska direktiva, ki se bo nanašala na mikroplastiko, bo za področje ponovne uporabe odpadne vode.
Britanska, brazilska, južnoafriška, nigerijska, zdaj še indijska. Vedno nove različice koronavirusa upočasnjujejo boj z epidemijo in zmanjšujejo učinkovitost cepljenja proti covidu. Zato je Evropska komisija sprostila 123 milijonov evrov sredstev za nujne raziskave mutacij novega koronavirusa. Podrobneje: Sebastian Pleško (Covid-19 sledilnik), dr. Tadej Battelino (Pediatrična klinika Ljubljana) in govorec Evropske komisije za zdravje Stefan De Keersmaecker. Prispevek Iztoka Konca. Foto: NLZOH (B.1.258.17 je prvotni novi koronavirus, B.1.1.7 je v Sloveniji že prevladujoča britanska različica)
Epidemične razmere so močno zaznamovale tudi gospodarjenje turističnih kmetij, ki so jih slovenski gostje lani na novo odkrivali – tudi zaradi možnosti unovčenja turističnih bonov. Del leta so bile sicer zaprte, v času, ko so lahko sprejemale goste, pa so beležile nadpovprečno povpraševanje in večinoma polno zasedenost. Zdaj, pred novo sezono, opozarjajo na negotove razmere, ob tem pa imajo občutek, da je država nanje pozabila. Tudi o tem v prispevku Nataše Kuhar.
Minilo je 80 let od začetka druge svetovne vojne na slovenskih tleh, prav toliko časa mineva tudi od ustanovitve sprva protiimperialistične in nato osvobodilne fronte, ki smo ji prazničen 27. april namenjali v času obstoja nekdanje skupne države. Pred 30 leti je slovenska skupščina praznik preimenovala v dan upora in ga simbolično posvetila slovenskemu uporništvu skozi stoletja. V praznični oddaji se zaradi okrogle obletnice vendarle osredotočamo na čas prvih dni nacistične in fašistične okupacije in razkosanja tedanje Dravske banovine. Zanima nas, kaj o času menijo zgodovinarji in literati, kako ga pomnijo še zares redke žive priče, pa tudi da je bil lahko vzgib za porajanje uporniškega duha v posameznikih povsem brez ideološke podlage – samo posledica jeze in besa nad klavrno narodovo usodo v dneh, ko se – kot je zapisal pesnik Oton Župančič … »okoli nas najtrši mrak je storil« … Avtor oddaje je Stane Kocutar.
Stacionarne bolnišnice, skrite v gozdovih in na težko dostopnih območjih so bile posebnost slovenskega odporniškega gibanja. V letih med 1942 in 1945 jih je delovalo okoli 120, v njih pa se je skupno zdravilo kar 15 tisoč ranjencev. Za potrebe na območju severne Primorske in Gorenjske je v soteski Pasice delovala Partizanska bolnišnica Franja, v Trnovskem gozdu pa SVPB Pavla. Bolnica Franja se je v celoti ohranila do konca vojne in so jo za obiskovalce odprli že 1946.leta. Bila je in še ostaja pojem humanosti v svetovnem merilu. Vpisana je tudi v Unescov seznam kulturne dediščine. O njenem pomenu nekoč in danes se je Ingrid Kašca Bucik pogovarjala z zgodovinarko, vodjo cerkljanske enote Mestnega muzeja Idrija, sicer pa avtorico razstave o bolnici Franja Milojko Magajne.
Živa Vidmar, upokojena knjižna urednica ter hči operne pevke Nade Vidmar in Josipa Vidmarja, slovenskega kulturnika in soustanovitelja Osvobodilne fronte, nas je sprejela v Dukićevi vili, kjer je njen oče z družino živel od leta 1946. "Stene hiše nosijo veliko," je povedala in obenem obujala tudi spomine na nekaj sto metrov oddaljeno Vidmarjevo hišo, kjer pa je bila leta 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta.
Danes so na Jelovici iz prilagoditvene obore na prostost spustili prva dva gorenjske risa. Zois in Aida sta prva risa, ki so ju v okviru projekta LIFE Lynx zdaj pripeljali tudi na Gorenjsko, kjer je ris izumrl že na začetku 20. stoletja. S tem projektom, v katerem sodeluje pet držav, pa želijo ustvarili tudi t. i. povezovalno populacijo s sosednjimi populacijami risov v Alpah. V svobodo je Zoisa in Aido pospremila tudi Romana Erjavec.
Knjiga je stara, če je izdana pred letom 1880. Za ostale knjige uporabljamo izraz rabljena knjiga oziroma knjiga, ki je prebrana, čeprav ima to v slovenskem jeziku lahko slabšalni pomen. V antikvariatih so najbolj iskane knjige avtorjev svetovne književnosti, klasični priročniki kot so kuharice in starejše otroške knjige. Med starješimi knjigami pa slovenski klasični avtorji: Srečko Kosovel, France Prešeren, Ivan Cankar.
Prvič obeležujemo dan rabljenih oblačil, s katerim naj bi spodbudili k ponovni uporabi oblačil, zato da jih ne bi zavrgli. Raziskava je namreč pokazala, da je bilo v letu 2019 pri nas zavrženih 25.000 ton oblačil oziroma 12 kilogramov na prebivalca. To pa je nad evropskim povprečjem.
Postkoronsko okrevanje gospodarstev mora omogočiti zeleno transformacijo Evrope in tako zagotoviti realni temelj trajnostnemu bivanju človeka na našem edinem planetu. Tako pravi aktualna evropska vizija. Do konca meseca morajo države članice v Bruselj poslati svoje Načrte za okrevanje in odpornost. Kako zelena je aktualna slovenska vizija okrevanja se je Nina Slaček pogovarja z Andrejem Gnezdo iz Umanotere.
Učinke spreminjajočega se podnebja danes občutimo na vseh koncih planeta. Ekstremi dogodki so vse prepogosti, pa smo globalno temperaturo dvignili šele za stopinjo. Vrnitev Združenih držav Ameriko k resni podnebni akciji, je zato več kot dobrodošla, saj bo uspeh v veliki meri odvisen od tega, kako bodo ključne velesile zastavile postpandemične ukrepe za zeleno preobrazbo. A kaj pa doma? Prispevek Nine Slaček.
Danes je dan Zemlje in letos poteka pod motom obnovimo našo zemljo. Če se samo ozremo okoli sebe, je vsakemu povsem jasno, da so človekovi posegi, preurejanje prostora, krčenje gozdov, mokrišč, izkoriščanje rek, pa preseljevanje rastlin, živali, gliv in bakterij z enega konca planeta na drugega že res temeljito spremenili Zemljo.
Univerza v Ljubljani pa je včeraj dobila novega rektorja dr. Gregorja Majdiča, profesorja in raziskovalca iz veterinarske fakultete. Njegovo raziskovalno področje je nevroendokrinologija, kot pravi sam, raziskuje kaj je tisto, zaradi česar so moški možgani drugačni od ženskih. Dr. Gregor Majdič bo štiriletni mandat nastopil 1. oktobra.
Kuba se po 62-tih letih poslavlja od dinastije Castro. Nekdanji predsednik Kube Raul Castro je napovedal, da se umika iz politike in z mesta generalnega sekretarja Komunistične partije Kube. Napovedal je, da vodenje stranke prepušča mladi generaciji, ki je "polna strasti in antiimperialističnega duha". O spremembah na Kubi več v pogovoru s Tonetom Hočevarjem.
Morda se spomnita zgodbe o britanskem spitfireju, ki so ga Nemci sestrelili nad Ljubljano l. 1944. O tem, da so odkopali njegov skoraj nedotaknjeni motor, ki je zdaj v muzeju v Pivki in o samem letalu je arheolog prof. dr. Andrej Gaspari s sodelavci napisal knjigo, ki bo izšla v torek.
Za marsikoga je Evropska unija - naj gre za njen ustroj ali delovanje - precej nerazumljiva. Odtujenost institucij od vsakdanjih ljudi naj bi omilila Konferenca o prihodnosti Evrope. Gre za serijo razprav, ki bi pripomogle, da bo prav vsakdo lahko slišan pri ustvarjanju evropske prihodnosti. Konferenca se bo uradno začela na dan Evrope 9-ega maja, od danes pa je nared večjezična digitalna platforma Konference, ki velja za vstopno točko prek katere bodo h Konferenci pristopili državljani Evropske unije. Od kod ideja, kaj pričakovati, koliko bo platforma res služila kot široko odprto uho, prek katerega bo institucionalna Evropska unija slišala glas ljudstva? O tem se je z doktorjem Marinkom Banjacem z ljubljanske Fakultete za družbene vede pogovoril kolega Luka Robida.
Ena od posledic epidemije je tudi občuten upad števila sklenjenih zakonov. V Italiji se je število porok prepolovilo, še hujši upad prometa pa so doživela podjetja, ki se ukvarjajo z njihovo organizacijo. Tako je tudi v renesančni Bolseni v srednje italijanski deželi Lacij, kjer se poročajo pari z vsega sveta. Toda mestne palače zdaj samevajo, saj ženinov in nevest že dobro leto ni.
Zveza tabornikov Slovenije 22. aprila letos obeležuje 70 let. Ta največja mladinska organizacija pri nas združuje kar 7 tisoč članov. O izzivih za prihodnost pa je več povedal nov načelnik ZTS Rok Pandel.
Ste bili morda med tistimi naključno izbranimi, ki ste na svoj naslov prejeli klobčič rdeče volne? Gre za vseslovensko akcijo #dajnaprej Društva hemofilikov Slovenije Ljubljana in Krvnih bratov – Društva bolnikov z motnjo strjevanja krvi Slovenije ob svetovnem dnevu hemofilije, ki ga bomo zaznamovali jutri. Na tak način društvi ozaveščata o tej neozdravljivi dedni bolezni z motnjo strjevanja krvi, s katero živi 229 ljudi v Sloveniji in več kot milijon po svetu. Eden izmed njih s to boleznijo je tudi Tomaž Faganel, ki ga je pred mikrofon povabila Petra Medved.
Ob zapletih s samotestiranjem dijakov, odločitvi za njihovo prednostno cepljenje in ugibanjih o morebitni prestavitvi začetka mature, nas zanima, kako bo letos potekala matura pri naših severnih sosedih. O poteku pouka in pripravah na maturo se je Mateja Železnikar pogovarjala z ravnateljico Slovenske gimnazije v Celovcu Zalko Kuchling. Cepljenja maturantov niso predvideli, glede morebitnih zbolelih ali poslanih v karanteno v času maturitetnih izpitov, pa še čakajo navodila z Dunaja, pravi ravnateljica.
Neveljaven email naslov