Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V četrtkovem jutru se nam je v rubriki Po Sloveniji z dopisniki iz Celja oglasil Matija Mastnak in pod drobnogled vzel številna pereča okoljska vprašanja knežjega mesta.
Gre za eno od najbolj onesnaženih področij v Sloveniji
Zemlja v celjski kotlini je ponekod močno onesnažena s težkimi kovinami, na območju stare Cinkarne so na primer kritične vrednosti težkih kovin presežene za več kot 100-krat, kritične vrednosti kadmija za 580-krat. Analize so pokazale, da te kovine pronicajo tudi v podtalnico. Koncentracija trdnih delcev ali PM 10 delcev v zraku je bila lani presežena 29 krat, predlani pa kar 57 krat. Zrak je približno tako onesnažen kot v Zasavju.
Razlogi za stanje so predvsem kombinacija treh dejavnikov. Prvi je promet, avtocesta poteka mimo mesta, številni avtomobili se valijo tudi skozi mesto. Drugi: kurišča, v okolici se še vedno številna gospodinjstva grejejo s kurjenjem lesa. Tretji pa je sama lega. Celje namreč leži v kotlini in je zaradi tega slabo prevetreno. Večkrat pride tudi do temperaturne inverzije, ko se težji in hladnejši zrak iz višine spusti k tlom.
Pri onesnaženosti zemlje pa gre za stara bremena. Industrializacija mesta ob Savinji se je začela v 19. stoletju, ko o okoljevarstvu ni bilo ne duha ne sluha. Enako je bilo tudi po drugi svetovni vojni. Pozneje je industrija sicer začela okolje precej manj obremenjevati, nekatera podjetja so propadla, tak primer je Emo, zdajšnja proizvodnja Cinkarne ustreza najvišjim okoljskim standardom. Zrak je zato precej čistejši, zaradi čistilnih naprav so manj onesnaženi tudi vodotoki, a težke kovine v zemlji so ostale. Pred tem problemom pa si je tako država kot tudi občina dolgo zatiskala oči.
S sanacijo igrišč v celjskih vrtcih bi lahko začeli že pred skoraj 15. leti. Že analiza iz leta 2005 je pokazala, da je zemlja na igriščih močno onesnažena s težkimi kovinami. A se je občina sanacije prvega vrtca lotila šele pred dvema letoma, ko so v javnost prišli rezultati nove analize, ki so jo naročili straši. Zdaj tudi tempo sanacije celjskih vrtcev poteka zelo počasi, občina je namreč v dveh letih od dvanajstih vrtcev sanirala le dva. Resnici na ljubo je treba povedati, da je to za občino zelo velik finančni zalogaj. No, novi okoljski minister Jure Leben je pred dobrima dvema mescema obljubil, da bo država obnovo vrtcev prevzela. Onesnaženo zemljo z neoporečno v preostalih desetih vrtcih bodo predvidoma zamenjali do konca leta 2020, je pojasnil državni sekretar Aleš Prijon:
Pomembno je poudariti, da so vsi ti vrtci občinski, zato je to v principu občinski problem. Ker gre za najranljivejšo skupino, to so otroci, se je minister odločil, da bo tukaj vskočila država. Dokumenti gredo še medresorsko usklajevanje, računamo, da bodo januarja sprejeti in se potem lahko pristopi k sami fizični sanaciji.
Odzval pa se je tudi že koordinator celjskih civilnih iniciativ Boris Šuštar, ki že vrsto let opozarja na te probleme:
Minister Leben je držal obljubo in pripravili so odlok o sanaciji vrtcev. Zdaj je na potezi tudi občina, da bo k sanaciji pristopila resno in pomagala izvesti sanacijske ukrepe.
Po njegovem mnenju bi bil zaradi kompleksnosti onesnaževanja na tem področju primernejši zakon, a je “tudi odlok boljši kot nič“.
Več o tej tematiki pa lahko poslušate v posnetku oglašanja.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V četrtkovem jutru se nam je v rubriki Po Sloveniji z dopisniki iz Celja oglasil Matija Mastnak in pod drobnogled vzel številna pereča okoljska vprašanja knežjega mesta.
Gre za eno od najbolj onesnaženih področij v Sloveniji
Zemlja v celjski kotlini je ponekod močno onesnažena s težkimi kovinami, na območju stare Cinkarne so na primer kritične vrednosti težkih kovin presežene za več kot 100-krat, kritične vrednosti kadmija za 580-krat. Analize so pokazale, da te kovine pronicajo tudi v podtalnico. Koncentracija trdnih delcev ali PM 10 delcev v zraku je bila lani presežena 29 krat, predlani pa kar 57 krat. Zrak je približno tako onesnažen kot v Zasavju.
Razlogi za stanje so predvsem kombinacija treh dejavnikov. Prvi je promet, avtocesta poteka mimo mesta, številni avtomobili se valijo tudi skozi mesto. Drugi: kurišča, v okolici se še vedno številna gospodinjstva grejejo s kurjenjem lesa. Tretji pa je sama lega. Celje namreč leži v kotlini in je zaradi tega slabo prevetreno. Večkrat pride tudi do temperaturne inverzije, ko se težji in hladnejši zrak iz višine spusti k tlom.
Pri onesnaženosti zemlje pa gre za stara bremena. Industrializacija mesta ob Savinji se je začela v 19. stoletju, ko o okoljevarstvu ni bilo ne duha ne sluha. Enako je bilo tudi po drugi svetovni vojni. Pozneje je industrija sicer začela okolje precej manj obremenjevati, nekatera podjetja so propadla, tak primer je Emo, zdajšnja proizvodnja Cinkarne ustreza najvišjim okoljskim standardom. Zrak je zato precej čistejši, zaradi čistilnih naprav so manj onesnaženi tudi vodotoki, a težke kovine v zemlji so ostale. Pred tem problemom pa si je tako država kot tudi občina dolgo zatiskala oči.
S sanacijo igrišč v celjskih vrtcih bi lahko začeli že pred skoraj 15. leti. Že analiza iz leta 2005 je pokazala, da je zemlja na igriščih močno onesnažena s težkimi kovinami. A se je občina sanacije prvega vrtca lotila šele pred dvema letoma, ko so v javnost prišli rezultati nove analize, ki so jo naročili straši. Zdaj tudi tempo sanacije celjskih vrtcev poteka zelo počasi, občina je namreč v dveh letih od dvanajstih vrtcev sanirala le dva. Resnici na ljubo je treba povedati, da je to za občino zelo velik finančni zalogaj. No, novi okoljski minister Jure Leben je pred dobrima dvema mescema obljubil, da bo država obnovo vrtcev prevzela. Onesnaženo zemljo z neoporečno v preostalih desetih vrtcih bodo predvidoma zamenjali do konca leta 2020, je pojasnil državni sekretar Aleš Prijon:
Pomembno je poudariti, da so vsi ti vrtci občinski, zato je to v principu občinski problem. Ker gre za najranljivejšo skupino, to so otroci, se je minister odločil, da bo tukaj vskočila država. Dokumenti gredo še medresorsko usklajevanje, računamo, da bodo januarja sprejeti in se potem lahko pristopi k sami fizični sanaciji.
Odzval pa se je tudi že koordinator celjskih civilnih iniciativ Boris Šuštar, ki že vrsto let opozarja na te probleme:
Minister Leben je držal obljubo in pripravili so odlok o sanaciji vrtcev. Zdaj je na potezi tudi občina, da bo k sanaciji pristopila resno in pomagala izvesti sanacijske ukrepe.
Po njegovem mnenju bi bil zaradi kompleksnosti onesnaževanja na tem področju primernejši zakon, a je “tudi odlok boljši kot nič“.
Več o tej tematiki pa lahko poslušate v posnetku oglašanja.
Slovenska računalniška alpikacija KOBI bo pomagala 700 milijonom dislektikom po vsem svetu. Aplikacija s svojimi nastavitvami omogoča preoblikovanje besedila na način, ki je ne samo prijazen, ampak tudi izjemno koristen. Po besedah strokovnjaka na področju bralnih težav, profesorja defektologije dr. Marka Kalana, omogoča bolj tekoče in pravilno branje ter pomaga k oblikovanju boljšega bralčevega odnosa do besedil in tiskanega gradiva.
Teš od uvoza premoga trenutno loči še en korak, sprememba okoljevarstvenega dovoljenja. Agencija za okolje je namreč sporočila, da za načrtovan uvoz premoga okoljevarstvenega soglasja ne potrebujejo. V elektrarni sicer zagotavljajo, da v letnih in srednjeročnih poslovnih načrtih uvoza še ne načrtujejo, saj da njihova strategija delovanja temelji na izrabi domačega premoga. A kot lahko že dolgo slišimo iz energetskih krogov, je bilo mešanje premoga s tujim načrtovano od začetka. Da je bila javnost glede zalog lignita zavedena, je ugotovila tudi državnozborska komisija za Teš iz prejšnjega sklica.
Cesarjeva nova oblačila, Grdi raček, Mala morska deklica, Snežna kraljica, Kraljična na zrnu graha, Stanovitni kositrni vojak, … Pravljice Hansa Christiana Andersena zaradi prevodov v menda več kot 150 jezikov poznajo otroci po vsem svetu. Andersen je celo najbolj znan tuji avtor na Kitajskem, njegov velik oboževalec pa je bil tudi nekdanji kitajski voditelj Mao Cetung. Še nekaj manj znanih dejstev o danskem pravljičarju smo zbrali v Torkovem kvizu.
Družba slovenski državni gozdovi v soboto, 6. aprila, organizira drugo vseslovensko akcijo »Pomladimo gozdove 2019«, kot odgovor na naravne nesreče ki so se zgodile in kot odgovor na uresničevanje ciljev družbe. Lani se je te akcije udeležilo okoli 400 ljudi, letos jih glede na prijave pričakujejo več. Tako kot lani, bodo v akciji tudi letos posadili 10 tisoč dreves. Pogozdovanje s pomočjo prostovoljcev bo potekalo od 9. ure naprej na 5 lokacijah po Sloveniji, kjer bodo prostovoljce usmerjali strokovni sodelavci. Z direktorjem družbe Slovenski državni gozdovi se je o priljubljeni akciji pogovarjala Jernejka Drolec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po državah Evropske unije bodo od 23. do 26. maja potekale volitve v Evropski parlament. Za marsikoga - sicer se takšne fraze pojavijo prav pred vsakimi volitvami - so to najpomembnejše volitve doslej, nenazadnje bo potekalo merjenje moči med tistimi, ki si Evropsko unijo skušajo obdržati takšno, kot je, in med čedalje močnejšimi skrajneži in evroskeptiki. Pri nas bodo volitve v nedeljo, 26. maja, slovenski kos pogače v Evropskem parlamentu šteje osem poslanski sedežev, boj zanje je zelo zagret, rezultati pa za zdaj seveda negotovi. Andraž Zorko iz Valicona napoveduje naslednji razplet: »Dva poslanska sedeža SDS in enega za NSI ter srdit boj za četrtega na desni, na levi pa enega SD in enega Levici ter spet spopad za preostala dva - najmanj možnosti ob tem dajem stranki, ki so ji nekateri pripisovali kar štiri mandate, to je LMŠ.«
V ljubljanski Kinoteki so dopoldne premierno predvajali film Sanjina Švajgerja z naslovom Ne pozabi name, ki dokumentira dan človeka z demenco v domu za starejše. Film prikazuje običajen dan v enoti, ob tem pa razkriva mrežo odnosov, ki so se spletli med samimi stanovalci, med stanovalci in zaposlenimi in med svojci in zaposlenimi. Člani skupine v enoti pa pripovedujejo, kako se pogovarjati s človekom z demenco in kako ga pomiriti. Vse to zna in tudi uporablja stalna ekipa v enoti Deteljica v Domu Petra Uzarja iz Tržiča. Po premieri je sledila še okrogla miza.
Na Vodnikovi domačiji in v Kinu Šiška bo med 5. in 7. aprilom potekal že 3. festival angažiranega pisanja Itn., ki vsako pomlad mladini in vsem ostalim v mestu prinese intenzivno druženje s knjigami in ob knjigah. Tudi letos se bodo zvrstili številni pogovori, predavanja, umetniški dogodki in delavnice, povezane z literaturo.
Z dopisnico Karmen Štrancar Rajevec smo se pogovarjali o občinskem družinskem drevesu.
Z več ljubljanskih gimnazij so nam nekateri starši otrok, ki obiskujejo te ustanove, povedali, da naj bi posamezniki iz 4. letnikov v imenu potovalne agencije Mondial Travel, - domnevno naj bi to počele tudi nekatere druge agencije -, pobirali prijavnice, nekateri celo akontacijo za maturantske izlete od dijakov 2. letnikov. Starše je zmotilo tudi to, da je agencija imela sestanek z njimi šele zatem, ko so njihovi otroci že podpisali prijavnico. Da nikakor ne odobravajo angažma t.i. »šolskih agentov«, sporočajo agenciji v zapisu, ki nam ga je posredoval eden od staršev. Tudi sicer ravnatelji govorijo o – kot so se nekateri izrazili – vse bolj agresivnem pristopu potovalnih agencij, ki skušajo pridobiti mlade potnike.
Vlada po nujnem postopku znižuje obdavčitev regresa. Hkrati upa, da bo državni zbor spremembe potrdil čim prej, da bi lahko zaposleni zaradi predlaganih razbremenitev že letos prejeli višje izplačilo regresa, in sicer od 150 do 250 evrov, če bo regres izplačan le v višini predpisane spodnje meje, ki je enaka minimalni plači.
Tokratne poletne svetovne igre specialne olimpijade, kjer tekmujejo udeleženci z motnjami v duševnem razvoju, so potekale v Abu Dabiju in Dubaju. Sodelovalo je več kot 7 tisoč športnikov iz 200-tih držav, z njimi je bilo kar 3 tisoč spremljevalcev. Med udeleženci so bili tudi slovenskih tekmovalci, ki so skupaj osvojili 24 medalj, tudi 3 zlate. Gorenjca, Uroš Bernik in Simona Gaser, člana škofjeloškega Sožitja, sta se razveselila medalj v kolesarjenju. Prispevek Aljane Jocif.
Pogovor z dramsko igralko in predsednico Združenja dramskih umetnikov Slovenije Sašo Pavček.
Evropski poslanke in poslanci bodo odločali o najnovejšem predlogu direktive o avtorskih pravicah na digitalnem notranjem trgu. O direktivi se je Marko Rozman pogovarjal z dr. Majo Bogataj Jančič, vodjo inštituta za intelektualno lastnino.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Da je mladim mar za okolje in prihodnost našega planeta ter da zahtevajo ukrepe, ki bi ustavili ali ublažili posledice podnebnega segrevanja, smo lahko videli na nedavnem podnebnem štrajku, ki je prejšnji teden potekal po različnih delih sveta, tudi v Sloveniji. Če bodo vlade ugodile njihovim zahtevam, je žal stvar časa, se pa že zdaj dogajajo spremembe v mikrookolju, tudi šolskih prostorih. Tina Lamovšek je obiskala Gimnazijo Vič v Ljubljani, kjer je z dijaki med drugim razpravljala o njihovih pogledih na okolje, ukrepih, ki se jih loteva vodstvo šole, in ali so tudi kot turisti okoljsko ozaveščeni.
Neveljaven email naslov