Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Celje in njegove okoljske težave

10.01.2019

V četrtkovem jutru se nam je v rubriki Po Sloveniji z dopisniki iz Celja oglasil Matija Mastnak in pod drobnogled vzel številna pereča okoljska vprašanja knežjega mesta.

Gre za eno od najbolj onesnaženih področij v Sloveniji

Podatki so zaskrbljujoči

Zemlja v celjski kotlini je ponekod močno onesnažena s težkimi kovinami, na območju stare Cinkarne so na primer kritične vrednosti težkih kovin presežene za več kot 100-krat, kritične vrednosti kadmija za 580-krat.  Analize so pokazale, da te kovine pronicajo tudi v podtalnico. Koncentracija trdnih delcev ali PM 10 delcev v zraku je bila lani presežena 29 krat, predlani pa kar 57 krat. Zrak je približno tako onesnažen kot v Zasavju.

Promet, kurišča, lega

Razlogi za stanje so predvsem kombinacija treh dejavnikov. Prvi je promet, avtocesta poteka mimo mesta, številni avtomobili se valijo tudi skozi mesto. Drugi: kurišča, v okolici se še vedno številna gospodinjstva grejejo s kurjenjem lesa. Tretji pa je sama lega. Celje namreč leži v kotlini in je zaradi tega slabo prevetreno. Večkrat pride tudi do temperaturne inverzije, ko se težji in hladnejši zrak iz višine spusti k tlom.

Pri onesnaženosti zemlje pa gre za stara bremena. Industrializacija mesta ob Savinji se je začela v 19. stoletju, ko o okoljevarstvu ni bilo ne duha ne sluha.  Enako je  bilo tudi po drugi svetovni vojni. Pozneje je industrija sicer začela okolje precej manj obremenjevati, nekatera podjetja so propadla, tak primer je Emo, zdajšnja proizvodnja Cinkarne ustreza najvišjim okoljskim standardom. Zrak je zato precej čistejši, zaradi čistilnih naprav so manj onesnaženi tudi vodotoki, a težke kovine v zemlji so ostale. Pred tem problemom pa si je tako država kot tudi občina dolgo zatiskala oči.

Počasna sanacija

S sanacijo igrišč v celjskih vrtcih bi lahko začeli že pred skoraj 15. leti. Že analiza iz leta 2005 je pokazala, da je zemlja na igriščih močno onesnažena s težkimi kovinami. A se je občina sanacije prvega vrtca lotila šele pred dvema letoma, ko so v javnost prišli rezultati nove analize, ki so jo naročili straši. Zdaj tudi tempo sanacije celjskih vrtcev poteka zelo počasi, občina je namreč v dveh letih od dvanajstih vrtcev sanirala le dva. Resnici na ljubo je treba povedati, da je to za občino zelo velik finančni zalogaj. No, novi okoljski minister Jure Leben je pred dobrima dvema mescema obljubil, da bo država obnovo vrtcev prevzela. Onesnaženo zemljo z neoporečno v preostalih desetih vrtcih bodo predvidoma zamenjali do konca leta 2020, je pojasnil državni sekretar Aleš Prijon:

Pomembno je poudariti, da so vsi ti vrtci občinski, zato je to v principu občinski problem. Ker gre za najranljivejšo skupino, to so otroci, se je minister odločil, da bo tukaj vskočila država. Dokumenti gredo še medresorsko usklajevanje, računamo, da bodo januarja sprejeti in se potem lahko pristopi k sami fizični sanaciji.

Odzval pa se je tudi že koordinator celjskih civilnih iniciativ Boris Šuštar, ki že vrsto let opozarja na te probleme:

Minister Leben je držal obljubo in pripravili so odlok o sanaciji vrtcev. Zdaj je na potezi tudi občina, da bo k sanaciji pristopila resno in pomagala izvesti sanacijske ukrepe.

Po njegovem mnenju bi bil zaradi kompleksnosti onesnaževanja na tem področju  primernejši zakon, a je “tudi odlok boljši kot nič“.

Več o tej tematiki pa lahko poslušate v posnetku oglašanja.

 


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Celje in njegove okoljske težave

10.01.2019

V četrtkovem jutru se nam je v rubriki Po Sloveniji z dopisniki iz Celja oglasil Matija Mastnak in pod drobnogled vzel številna pereča okoljska vprašanja knežjega mesta.

Gre za eno od najbolj onesnaženih področij v Sloveniji

Podatki so zaskrbljujoči

Zemlja v celjski kotlini je ponekod močno onesnažena s težkimi kovinami, na območju stare Cinkarne so na primer kritične vrednosti težkih kovin presežene za več kot 100-krat, kritične vrednosti kadmija za 580-krat.  Analize so pokazale, da te kovine pronicajo tudi v podtalnico. Koncentracija trdnih delcev ali PM 10 delcev v zraku je bila lani presežena 29 krat, predlani pa kar 57 krat. Zrak je približno tako onesnažen kot v Zasavju.

Promet, kurišča, lega

Razlogi za stanje so predvsem kombinacija treh dejavnikov. Prvi je promet, avtocesta poteka mimo mesta, številni avtomobili se valijo tudi skozi mesto. Drugi: kurišča, v okolici se še vedno številna gospodinjstva grejejo s kurjenjem lesa. Tretji pa je sama lega. Celje namreč leži v kotlini in je zaradi tega slabo prevetreno. Večkrat pride tudi do temperaturne inverzije, ko se težji in hladnejši zrak iz višine spusti k tlom.

Pri onesnaženosti zemlje pa gre za stara bremena. Industrializacija mesta ob Savinji se je začela v 19. stoletju, ko o okoljevarstvu ni bilo ne duha ne sluha.  Enako je  bilo tudi po drugi svetovni vojni. Pozneje je industrija sicer začela okolje precej manj obremenjevati, nekatera podjetja so propadla, tak primer je Emo, zdajšnja proizvodnja Cinkarne ustreza najvišjim okoljskim standardom. Zrak je zato precej čistejši, zaradi čistilnih naprav so manj onesnaženi tudi vodotoki, a težke kovine v zemlji so ostale. Pred tem problemom pa si je tako država kot tudi občina dolgo zatiskala oči.

Počasna sanacija

S sanacijo igrišč v celjskih vrtcih bi lahko začeli že pred skoraj 15. leti. Že analiza iz leta 2005 je pokazala, da je zemlja na igriščih močno onesnažena s težkimi kovinami. A se je občina sanacije prvega vrtca lotila šele pred dvema letoma, ko so v javnost prišli rezultati nove analize, ki so jo naročili straši. Zdaj tudi tempo sanacije celjskih vrtcev poteka zelo počasi, občina je namreč v dveh letih od dvanajstih vrtcev sanirala le dva. Resnici na ljubo je treba povedati, da je to za občino zelo velik finančni zalogaj. No, novi okoljski minister Jure Leben je pred dobrima dvema mescema obljubil, da bo država obnovo vrtcev prevzela. Onesnaženo zemljo z neoporečno v preostalih desetih vrtcih bodo predvidoma zamenjali do konca leta 2020, je pojasnil državni sekretar Aleš Prijon:

Pomembno je poudariti, da so vsi ti vrtci občinski, zato je to v principu občinski problem. Ker gre za najranljivejšo skupino, to so otroci, se je minister odločil, da bo tukaj vskočila država. Dokumenti gredo še medresorsko usklajevanje, računamo, da bodo januarja sprejeti in se potem lahko pristopi k sami fizični sanaciji.

Odzval pa se je tudi že koordinator celjskih civilnih iniciativ Boris Šuštar, ki že vrsto let opozarja na te probleme:

Minister Leben je držal obljubo in pripravili so odlok o sanaciji vrtcev. Zdaj je na potezi tudi občina, da bo k sanaciji pristopila resno in pomagala izvesti sanacijske ukrepe.

Po njegovem mnenju bi bil zaradi kompleksnosti onesnaževanja na tem področju  primernejši zakon, a je “tudi odlok boljši kot nič“.

Več o tej tematiki pa lahko poslušate v posnetku oglašanja.

 


28.06.2018

Špela Čadež o članstvu v akademiji, ki podeljuje oskarje

Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki podeljuje oskarje, je v svoje kroge povabila neodvisno slovensko režiserko, oblikovalko in animatorko Špelo Čadež, katere kratki animirani filmi prejemajo nagrade doma in po svetu. Postala je prva Slovenka, ki bo kot članica akademije odločala o tem, v čigave roke gredo oskarji za animacijo in posebne učinke. Kako gleda na povabilo, na delo v njej in na samo akademijo?


28.06.2018

Rekordna ponudba počitniških del za dijake in študente

Zakonsko predpisana najnižja urna postavka je 4,73€ bruto, trenutna povprečna urna postavka pa je 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba del presega povpraševanje. Praksa kaže, da se ogromno študentskih del prelije v redne zaposlitve.


28.06.2018

Bo Ptuj podpisal sporazum o navezi hitre ceste na obstoječo mimo Spuhlje?

V Markovcih so sinoči podpisali sporazum o navezavi bodoče hitre ceste Ormož – Markovci na obstoječo cesto Markovci - Ptuj. Oziroma so ga podpisali le delno, saj na Ptuju vztrajajo, da bodo sporazum podprli, ko bodo na mizo dobili celotno študijo o prometni in ekonomski upravičenosti različnih možnosti izpeljave ceste mimo Ptuja. Tako podpisa sinoči niso prispevali in dokler tega ne storijo se tudi gradnja cesta od Ormoža do Markovcev ne bo nadaljevala.


27.06.2018

Električni avti

Izpusti v prometu predstavljajo kar tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov in njihovo zmanjšanje je zagotovo eden največjih izzivov okoljske politike – tudi zato, ker interesa za predelavo ali nakup novega vozila na alternativni pogon ni dovolj. Vprašanje je torej, kako doseči, da bodo sicer ambiciozni cilji države zaživeli v praksi. Akcijski program, ki ga je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo, kot eno glavnih spodbud navaja že obstoječe subvencije Ekosklada v višini 7.500 evrov za nakup električnega vozila oziroma 4.500 evrov za priključni hibrid.


27.06.2018

Izključitev Brgleza maje SMC

V ozadju bliskovite izključitve Milana Brgleza so programske razlike med nekdanjim podpredsednikom SMC in predsednikom Mirom Cerarjem. Predvsem pa gre za hudo zamero, saj je Cerar očitno sklepal, da ga je Brglez z domnevno kandidaturo za predsednika parlamenta izdal in osramotil stranko. Brglezu bodo skoraj zagotovo sledili še kakšni člani stranke, tako imenovano »levo krilo« SMC. A kaj to pomeni za vladno koalicijo? »Zagotovo pretresi v SMC pomenijo, da bo Marjan Šarec še težje sestavil levo sredinsko koalicijo,« pravi urednica in komentatorka Tanja Starič. Čeprav si bo predsednik države Borut Pahor prizadeval, da bi postopke, ki vodijo do imenovanja vlade čim bolj skrajšal, lahko pričakujemo še zelo burne tedne in nove zaplete. Kljub temu je najbolj verjetno, da bomo vlado v zadnjem, tretjem krogu parlamentarnega odločanja vendarle dobili.


27.06.2018

Neustrezna ureditev oblikovanja vlade

Slovenija ima preveč zapleteno in po mnenju ustavnega pravnika Igorja Kaučiča neustrezno ureditev oblikovanja vlade. Postopki so zamudni in dajejo preveliko težo Državnemu zboru, ki mora potrditi najprej predsednika vlade, nato pa še ministre. S profesorjem Kaučičem se je pogovarjala Maja Derčar.


27.06.2018

ECOBREED - raziskave in žlahtnenje ekološkega semena

Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.


26.06.2018

Oskrba na daljavo

Za večjo varnost in oskrbo na domu postaja informacijska tehnologija vse bolj ključna. Slovenija je na tem področju med poznimi začetniki, prve izkušnje storitve eOskrbe Telekoma Slovenije, ki jih uporablja nekaj sto ljudi, pa so zelo dobre. V tujini, kjer so te storitve dostopne vsem državljanom, so se stroški urgentnih storitev ter ambulantnega in bolnišničnega zdravljenja znižali za od 22 do 32 odstotkov. Pri nas si morajo ljudje omenjeno storitev plačati sami, za sofinanciranje skupaj s Telekomom pa se je doslej odločilo šele 20 občin. Prispevek je pripravila Helena Lovinčič.


26.06.2018

Projekt Vsi na plac v Radečah

Javni zavod KTRC Radeče letos izvaja projekt Vsi na plac, s katerim so že oživeli sobote na tamkajšnji novi tržnici, ki so jo v vse posavskem projektu vzpostavili leta 2015. Zanimivo, da Radeče prej niso imele prave tržnice. Infrastrukturo uspešno nadgrajujejo in na tržnico na dogodke in delavnice privabljajo vse generacije, najmlajšim pripravljajo zmešančke, no smutije. Kot posebnost so v okviru projekta na tržnici vzpostavili zeliščni vrt, kjer si lahko obiskovalci zastonj naberejo zelišča in dišavnice, več v prispevku Suzane Vahtarić


25.06.2018

Glamping niso samo dobro opremljeni šotori in lesene hiške

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


25.06.2018

Ob dnevu državnosti

Matjaž Gruden, Andreja Gomboc, Marko Kravos, Karel Smolle in Božo Repe.


25.06.2018

Turisti na Hrvaško, Hrvati v Rusijo

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


23.06.2018

Japonci pod drobnogledom

Ob 7. Dnevu Japonske smo z Majo Pešelj iz Genki centra razpravljali o tem, ali so Japonci res tako točni, delajo cele dni, jedo praktično samo riž in se vsi spoznajo na moderno tehnologijo. Zanimalo nas je tudi, zakaj se je stara in moderna kultura tega dolgo izoliranega otoka tako obširno razširila v druge države.


22.06.2018

Grška kriza, ki je ni več

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


21.06.2018

Uničenje interneta lahko ustavi glas ljudstva

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


20.06.2018

Delavci v trgovinski dejavnosti so nezadovoljni

V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije ugotavljajo, da se je zaradi minule finančne krize kakor tudi zaradi sprememb zakona o trgovini, ki je dereguliral poklic prodajalcev in trgovinskih poslovodji, bistveno spremenila struktura zaposlenih v zadnjih letih. Zmanjšalo se je namreč število zaposlenih v dejavnosti trgovine, ki so postali preobremenjeni.


20.06.2018

Varno delo na soncu

Prizori, ko se lahko delavci na gradbišču skrijejo pred soncem pod premično senčilo, imajo na voljo dovolj tekočine in sončne kreme, sami pa so zaščiteni s čelado, legionarskim dodatkom, sončnimi očali in dolgimi rokavi, so žal redki. Tako lahko delavci dobijo izjemno nevarne opekline


19.06.2018

Krasoslovna šola

Pred 200 leti je svetilničar, Postojnčan Luka Čeč z besedami: »Tu je nov svet, tu je paradiž,« vstopil v najbolj pravljične in očem skrite dele Postojnske jame. Takrat se je tudi uradno začela pisati zgodovina turizma v tej podzemni lepotici. V spomin na ta dogodek so letošnjo tradicionalno krasoslovno šolo, ki jo že 26-ič zapovrstjo organizira Inštitut za raziskovanje krasa (ZRC SAZU), posvetili turizmu v kraških jamah in njegovi zgodovini. Prispevek je pripravila Sabrina Mulec.


18.06.2018

Odziv Boštjana Udoviča in Vasilke Sancin o odločitvi Evropske komisije

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


18.06.2018

Nazaj v življenje

Nazaj v življenje je prvi program celostne rehabilitacije za bolnike s krvnimi raki v Sloveniji. Predstavlja ga Kristina Modic.


Stran 188 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov