Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Celje in njegove okoljske težave

10.01.2019

V četrtkovem jutru se nam je v rubriki Po Sloveniji z dopisniki iz Celja oglasil Matija Mastnak in pod drobnogled vzel številna pereča okoljska vprašanja knežjega mesta.

Gre za eno od najbolj onesnaženih področij v Sloveniji

Podatki so zaskrbljujoči

Zemlja v celjski kotlini je ponekod močno onesnažena s težkimi kovinami, na območju stare Cinkarne so na primer kritične vrednosti težkih kovin presežene za več kot 100-krat, kritične vrednosti kadmija za 580-krat.  Analize so pokazale, da te kovine pronicajo tudi v podtalnico. Koncentracija trdnih delcev ali PM 10 delcev v zraku je bila lani presežena 29 krat, predlani pa kar 57 krat. Zrak je približno tako onesnažen kot v Zasavju.

Promet, kurišča, lega

Razlogi za stanje so predvsem kombinacija treh dejavnikov. Prvi je promet, avtocesta poteka mimo mesta, številni avtomobili se valijo tudi skozi mesto. Drugi: kurišča, v okolici se še vedno številna gospodinjstva grejejo s kurjenjem lesa. Tretji pa je sama lega. Celje namreč leži v kotlini in je zaradi tega slabo prevetreno. Večkrat pride tudi do temperaturne inverzije, ko se težji in hladnejši zrak iz višine spusti k tlom.

Pri onesnaženosti zemlje pa gre za stara bremena. Industrializacija mesta ob Savinji se je začela v 19. stoletju, ko o okoljevarstvu ni bilo ne duha ne sluha.  Enako je  bilo tudi po drugi svetovni vojni. Pozneje je industrija sicer začela okolje precej manj obremenjevati, nekatera podjetja so propadla, tak primer je Emo, zdajšnja proizvodnja Cinkarne ustreza najvišjim okoljskim standardom. Zrak je zato precej čistejši, zaradi čistilnih naprav so manj onesnaženi tudi vodotoki, a težke kovine v zemlji so ostale. Pred tem problemom pa si je tako država kot tudi občina dolgo zatiskala oči.

Počasna sanacija

S sanacijo igrišč v celjskih vrtcih bi lahko začeli že pred skoraj 15. leti. Že analiza iz leta 2005 je pokazala, da je zemlja na igriščih močno onesnažena s težkimi kovinami. A se je občina sanacije prvega vrtca lotila šele pred dvema letoma, ko so v javnost prišli rezultati nove analize, ki so jo naročili straši. Zdaj tudi tempo sanacije celjskih vrtcev poteka zelo počasi, občina je namreč v dveh letih od dvanajstih vrtcev sanirala le dva. Resnici na ljubo je treba povedati, da je to za občino zelo velik finančni zalogaj. No, novi okoljski minister Jure Leben je pred dobrima dvema mescema obljubil, da bo država obnovo vrtcev prevzela. Onesnaženo zemljo z neoporečno v preostalih desetih vrtcih bodo predvidoma zamenjali do konca leta 2020, je pojasnil državni sekretar Aleš Prijon:

Pomembno je poudariti, da so vsi ti vrtci občinski, zato je to v principu občinski problem. Ker gre za najranljivejšo skupino, to so otroci, se je minister odločil, da bo tukaj vskočila država. Dokumenti gredo še medresorsko usklajevanje, računamo, da bodo januarja sprejeti in se potem lahko pristopi k sami fizični sanaciji.

Odzval pa se je tudi že koordinator celjskih civilnih iniciativ Boris Šuštar, ki že vrsto let opozarja na te probleme:

Minister Leben je držal obljubo in pripravili so odlok o sanaciji vrtcev. Zdaj je na potezi tudi občina, da bo k sanaciji pristopila resno in pomagala izvesti sanacijske ukrepe.

Po njegovem mnenju bi bil zaradi kompleksnosti onesnaževanja na tem področju  primernejši zakon, a je “tudi odlok boljši kot nič“.

Več o tej tematiki pa lahko poslušate v posnetku oglašanja.

 


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Celje in njegove okoljske težave

10.01.2019

V četrtkovem jutru se nam je v rubriki Po Sloveniji z dopisniki iz Celja oglasil Matija Mastnak in pod drobnogled vzel številna pereča okoljska vprašanja knežjega mesta.

Gre za eno od najbolj onesnaženih področij v Sloveniji

Podatki so zaskrbljujoči

Zemlja v celjski kotlini je ponekod močno onesnažena s težkimi kovinami, na območju stare Cinkarne so na primer kritične vrednosti težkih kovin presežene za več kot 100-krat, kritične vrednosti kadmija za 580-krat.  Analize so pokazale, da te kovine pronicajo tudi v podtalnico. Koncentracija trdnih delcev ali PM 10 delcev v zraku je bila lani presežena 29 krat, predlani pa kar 57 krat. Zrak je približno tako onesnažen kot v Zasavju.

Promet, kurišča, lega

Razlogi za stanje so predvsem kombinacija treh dejavnikov. Prvi je promet, avtocesta poteka mimo mesta, številni avtomobili se valijo tudi skozi mesto. Drugi: kurišča, v okolici se še vedno številna gospodinjstva grejejo s kurjenjem lesa. Tretji pa je sama lega. Celje namreč leži v kotlini in je zaradi tega slabo prevetreno. Večkrat pride tudi do temperaturne inverzije, ko se težji in hladnejši zrak iz višine spusti k tlom.

Pri onesnaženosti zemlje pa gre za stara bremena. Industrializacija mesta ob Savinji se je začela v 19. stoletju, ko o okoljevarstvu ni bilo ne duha ne sluha.  Enako je  bilo tudi po drugi svetovni vojni. Pozneje je industrija sicer začela okolje precej manj obremenjevati, nekatera podjetja so propadla, tak primer je Emo, zdajšnja proizvodnja Cinkarne ustreza najvišjim okoljskim standardom. Zrak je zato precej čistejši, zaradi čistilnih naprav so manj onesnaženi tudi vodotoki, a težke kovine v zemlji so ostale. Pred tem problemom pa si je tako država kot tudi občina dolgo zatiskala oči.

Počasna sanacija

S sanacijo igrišč v celjskih vrtcih bi lahko začeli že pred skoraj 15. leti. Že analiza iz leta 2005 je pokazala, da je zemlja na igriščih močno onesnažena s težkimi kovinami. A se je občina sanacije prvega vrtca lotila šele pred dvema letoma, ko so v javnost prišli rezultati nove analize, ki so jo naročili straši. Zdaj tudi tempo sanacije celjskih vrtcev poteka zelo počasi, občina je namreč v dveh letih od dvanajstih vrtcev sanirala le dva. Resnici na ljubo je treba povedati, da je to za občino zelo velik finančni zalogaj. No, novi okoljski minister Jure Leben je pred dobrima dvema mescema obljubil, da bo država obnovo vrtcev prevzela. Onesnaženo zemljo z neoporečno v preostalih desetih vrtcih bodo predvidoma zamenjali do konca leta 2020, je pojasnil državni sekretar Aleš Prijon:

Pomembno je poudariti, da so vsi ti vrtci občinski, zato je to v principu občinski problem. Ker gre za najranljivejšo skupino, to so otroci, se je minister odločil, da bo tukaj vskočila država. Dokumenti gredo še medresorsko usklajevanje, računamo, da bodo januarja sprejeti in se potem lahko pristopi k sami fizični sanaciji.

Odzval pa se je tudi že koordinator celjskih civilnih iniciativ Boris Šuštar, ki že vrsto let opozarja na te probleme:

Minister Leben je držal obljubo in pripravili so odlok o sanaciji vrtcev. Zdaj je na potezi tudi občina, da bo k sanaciji pristopila resno in pomagala izvesti sanacijske ukrepe.

Po njegovem mnenju bi bil zaradi kompleksnosti onesnaževanja na tem področju  primernejši zakon, a je “tudi odlok boljši kot nič“.

Več o tej tematiki pa lahko poslušate v posnetku oglašanja.

 


15.11.2017

Podnebna konferenca v Bonnu le vmesna postaja

V Bonnu pod predsedovanjem države Fidži poteka podnebna konferenca. Fidži se je organizaciji le-te zaradi pomanjkanja resursov odrekel, zato poteka v državi, kjer je sedež. Konferenca je nekakšna vmesna postaja med podnebno konferenco v Parizu pred letom dni in tisto, ki bo prihodnje leto na Poljskem, kjer naj bi znova dorekli omejitve izpustov za v prihodnje. V Bonnu razpravljajo o sicer izjemno pomembnih tehničnih podrobnostih, konferenca pa je pomembna tudi zato, ker na njej sodelujejo predstavniki ameriške administracije, prvič potem, ko je ameriški predsednik Trump sporočil, da ZDA odstopajo od pariškega podnebnega sporazuma. Več Polona Fijavž.


15.11.2017

Steven Clift

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


15.11.2017

Danica Dolinar

Urednica uredništva glasbenih in baletnih oddaj na televiziji Slovenija in scenaristka glasbeno dokumentarnega filma 2Cellos 2Obraza o svetovno znanih čelistih Luki Šuliču in Stjepanu Hauserju, ki ga bodo premierno predvajali v sredo, 15. novembra, ob 20. uri na TV SLO2. 2Cellos, akademsko izobražena violončelista, sta zaslovela s priredbami pop, rock in filmske glasbe. Danica nam bo v prvem delu pogovora zaupala nekaj podrobnosti o dokumentarcu, v drugem delu pogovora pa bo kot muzikologinja spregovorila o glasbi, njeni skrivnosti, moči in lepoti.


15.11.2017

Two Cellos - Dva obraza

Videoposnetek predelave skladbe Smooth Criminal v izvedbi zdaj že slavnega dueta Two Cellos ju je pred dobrimi petimi leti izstrelil med zvezde t.i. crossover muziciranja. V ljubljanskih Stožicah smo ju pred petimi leti videli kot predskupino Eltona Johna, s katerim sta v treh letih prepotovala ves svet in že takrat so se spletle vezi, ki so obetale dobro sodelovanje. Danica Dolinar, scenaristka in avtorica njunega prvega dokumentarnega intervjuja, ki je takrat nastal, je dobro izkoristila enkratno priložnost in po pomladanskem koncertu filmske glasbe izpeljala dokumentarni film, ki si ga lahko nocoj ob 20-tih ogledamo na Drugem programu TV Slovenija. Z Danico Dolinar se je pogovarjala Cirila Štuber.


14.11.2017

Kdo je Ahmad?

O primeru sirskega begunca Ahmada Šameja smo se pogovarjali z Jernejo Turin z Amnesty International.


14.11.2017

Dan slovenskega znakovnega jezika

Letos mineva že 15 let, od kar je bil 14. novembra 2002 objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabljati svoj jezik – znakovni jezik pred vsemi javnimi ustanovami. Leta 2014 pa je Vlada RS razglasila, da se 14. november v Republiki Sloveniji obeležuje kot Dan slovenskega znakovnega jezika. Današnji dan pa je še posebej pomemben, saj je od danes dalje Slovenski znakovni jezik vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine. O tem, kaj to pomeni za gluhe osebe boste lahko slišali v pogovoru Petre Medved s sekretarjem Zveze Društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom.


13.11.2017

Partnerstvo za inovacije

Slovenija se je z današnjim mednarodnim seminarjem v Ljubljani uradno vključila v evropsko partnerstvo za inovacije v kmetijstvu. Gre za nov pristop k spodbujanju inovativnih rešitev, ki izhajajo iz konkretnih potreb in prinašajo skupno korist.


12.11.2017

Povolilna oddaja

Naši novinarji so bili tako v taboru Boruta Pahorja kot Marjana Šarca. V studiu je voditeljica Jolanda Lebar z gostoma doktorjem Matevžem Tomšičem in doktorjem Tomažem Deželanom analizirala tri tedne kampanje pred drugim krogom, vedenje političnih strank v kampanji, skratka vse, kar se je v nedeljo zgodilo.


11.11.2017

Umazani umetniki, omadeževane umetnine

Bill Cosby, Harvey Weinstein, Steven Seagal, Kevin Spacey, Louis C. K., Gary Goddard … in seznam se širi. Kolateralne žrtve spolnih prestopnikov iz Hollywooda so tudi njihove umetniške stvaritve. Popularna kultura si umiva roke in produkte, v katerih se pojavljajo umetniško talentirani spolni izprijenci, »očiščuje« tako, da jih poustvarja brez kontroverznih elementov: proizvajalec računalniških igric Activision je denimo Spaceya že zbrisal iz igre Call of Duty: Advanced Warfare, kjer se je pojavljal kot eden ključnih likov v zgodbi, ter ga v novi različici nadomestil z animacijo in glasom domnevno moralno čistega Toma Hanksa. Podobno želijo storiti z nekaterimi filmi, v katerih je nastopil.


10.11.2017

Ljubljana vse bolj povezana s svetom

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


10.11.2017

Zdravje

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


07.11.2017

Raziskava o državljanski vzgoji

Naši učenci so na področju državljanske védnosti nad mednarodnim povprečjem, je pokazala Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja, ki jo je med skoraj 3 tisoč osmošolci in 2 tisoč učitelji na 135 slovenskih šolah leta 2016 izpeljal Pedagoški inštitut.


04.11.2017

Odlivanje smrti

Odlivanje posmrtne maske je ena najstarejših portretnih kiparskih tehnik, pri kateri gre pravzaprav za jemanje obrazne maske po smrti. To tehniko so poznali že v starem Egiptu, a zanimanje članov Društva za domače raziskave se veže predvsem na 19. in 20., pa tudi 21. stoletje. Nekaj izsledkov raziskave, ki jo člani omenjenega društva skupaj s sodelavci iz NUKA, Moderne galerije, Mestnega muzeja in univerze v Oslu opravljajo v okviru evropskega projekta TRACES, si je mogoče ogledati v galeriji Vžigalica v Ljubljani.


02.11.2017

Po vsej Kataloniji so v protest proti političnim procesom zaposleni prekinili delo

Špansko tožilstvo je za obtožene predstavnike katalonske vlade zahtevalo preiskovalni pripor, in sicer - razen v primeru enega ministra - brez možnosti izpustitve za plačilo varščine. Od 14-ih obtoženih ministrov jih na današnje zaslišanje na višjem sodišču v Madridu ni prišlo pet, med njimi tudi odstavljeni katalonski voditelj Carles Puigdemont. Po vsej Kataloniji pa so v protest proti političnim procesom zaposleni ob 12-ih prekinili delo.


02.11.2017

SHIVA ŠIVA

Shiva šiva vzdržljiva, Shiva šiva ubogljiva, Shiva šiva zavrgljiva .. pesem Katarine Juvančič, napisana prav za koncert ženskega pevskega zbora Rož, ki je prava multimedijska gledališko glasbena predstava, predstava, ki spodbudi premislek o vlogi dela v času globalizacije.


02.11.2017

Na zaslišanje prišlo 15 predstavnikov odstavljenih katalonskih oblasti

Na zaslišanje pred sodišči v Madridu je danes prišlo 15 predstavnikov odstavljenih katalonskih oblasti, med njimi pa ni bilo predsednika vlade Carlesa Puigdemonta in štirih ministrov. Njihov belgijski odvetnik je predlagal, da bi jih zaslišali iz Bruslja prek videokonference.


02.11.2017

Katalonija

Danes in jutri naj bi se katalonski predsednik Carles Puigdemont in člani regionalne vlade zglasili na višjem sodišču v Madridu, potem ko je državni tožilec zoper njih zoper njih vložil obtožnice zaradi upora in malverzacij z javnimi sredstvi. Puigdemon za zdaj kot kaže ostaja v Belgiji, kakšni so njegovi načrti, pa ni pojasnil. Katalonci imajo glede prihodnosti pokrajine mešana mnenja.


31.10.2017

Kje smo danes »Lubi Slovenci« oziroma The Slovenes?

Reformacija nam je prinesla prvo knjigo, knjižni jezik, ki je okrepil našo narodno zavest in nas s tem povezal s takrat sodobno Evropo. In morda je prav praznik reformacije pravi dan, da se vprašamo, kako je danes z nami.


30.10.2017

Katalonski premier Carles Puigdemon je uradno obtožen upora

Španska vlada naj bi danes prevzela nadzor nad katalonskimi institucijami. Nekateri katalonski predstavniki so danes prišli na delo in zatrdili, da se ne bodo uklonili Madridu, a so morali ob spremstvu policije oditi iz pisarn. Španski državni tožilec pa je vložil obtožnice proti katalonski regionalni vladi, ki je obtožena upora.


30.10.2017

Prevzem nadzora nad katalonskimi institucijami

Madrid naj bi danes prevzel nadzor nad katalonskimi institucijami. Kako se bo to zgodilo, nihče ne ve. V Barceloni je mirno, po poročanju tujih medijev se tudi v vladni palači za zdaj nič ne dogaja. Nekateri katalonski predstavniki so danes prišli na delo in zatrdili, da se ne bodo uklonili Madridu, nekateri pa so upoštevali suspenz in odstopili s položaja.


Stran 206 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov