Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nedeljsko jutro - Klovni

27.01.2019


Strah pred klovni je rezultat preteklosti in kinematografske sedanjosti

Prvič se klovnom podobni maskirani šaljivci pojavijo že v starem Egiptu, stari Grčiji in Rimu, v srednjem veku pa so bili tudi dvorni norčki. Sprva so zabavali odrasle, bili so izraz deviantne strani človeške narave, ki v družbi ni sprejemljiva – denimo za kršenje spolnih norm ali očrnitev bogov. Nekateri zgodovinski viri celo navajajo, da so v srednjem veku klovnom oz. dvornim norčkom, ki niso uspeli nasmejati kralja, za kazen na obraz zarezali večen nasmeh. Misel, ki brez dvoma zgrozi. A od takrat njihov značaj postaja vse temnejši, pri čemer dodajmo še zapis francoskega kritika Edmonda de Goncourta iz leta 1876, takole pravi:

“Klovnovska umetnost je danes zelo zastrašujoča in polna tesnobe in strahu, njihovi samomorilski podvigi, monstruozne geste in divja mimikrija pa spominjajo na nekoga z dvorišča norišnice.”

Šele v 20. stoletju klovni postanejo zabavni in šaljivi. Leta 1963 klovn Ronald Mc Donald postane maskota znane verige s hitro hrano. A hkrati pa postajajo tudi del tradicije grozljivih in srhljivih filmov. Splet zgodovine in podob srhljivih klovnov je torej ustvaril ambivalentno podobo klovna.

Nataša in Ravil Sultanov prihajata iz Rusije, izobraževala sta se na Akademiji za cirkuške in odrske umetnosti v Moskvi, svojčas prvi takšni šoli na svetu. Po šolanju sta se zaposlila v Državnem cirkusu v Moskvi, kjer pa nista zdržala dolgo, saj ju je rutina ubijala. Družbene in ekonomske spremembe po razpadu Sovjetske zveze so ju prisilile, da sta odšla v svet. In tako ju je pot v začetku 90-tih let pripeljala v Slovenijo. Bogato in raznoliko klovnovsko znanje in veščine sta začela spajati s sodobnim gledališčem, nastale so številne predstave in projekti. Sultanova nista le performerja, pripravljata tudi festival Klovnbufova karavana.

“Tradicionalno velja, da klovn prihaja iz cirkusa. In v cirkusu mora klovn poleg zgodovine gledališča, cirkusa, glasbe, likovne umetnosti obvladati tudi to, čemur rečemo obrt. Obrt je pa žogliranje, akrobatika, pantomima, igra, ravnotežje. In teh veščin ni malo.”

Klovnov svet je svet srca, pravita zakonca Sultanov. Malo za šalo, malo za res povesta, da sta vesela, da nista dobila vprašanja: Kdo ali kaj je klovn? Odgovor na to še zdaleč ni preprost oziroma enoznačen. Klovn je komedijant, burkež, umetnik, kritik družbe in časa, nekateri so ga označili celo za filozofa, drugi preprosto za otroka.

In še zanimiv statistični trend. Če so nekoč bili klovni predvsem moškega spola, se v zadnjem času za ta »umetniški poklic« odloča več žensk kot moških.

Klovn ni enak klovnu. S stereotipizacijo klovnov se klovni zagotovo ne bi strinjali, četudi imamo neklovni, vsaj v prvotnem pomenu te besede, zelo posplošeno predstavo o klovnih. Včasih tudi negativno, kar pa je, rezultat tako preteklosti kot sodobne kinematografije. “Bojte se klovna. Tudi če je prijazen. Tudi če vam ponuja balon….” Ta nasvet vam bodo dali tisti, ki jih je prestrašilo »Tisto«. V mislih imamo roman Stephena Kinga, ki je izšel sredi 80-tih let prejšnjega stoletja in je bil pozneje podlaga za nastanek znamenite televizijske serije z naslovom It oziroma Tisto. Zakaj so klovni kot filmski liki čestokrat zlovešči, oziroma imajo neko mračno ozadje, pojasnjuje filmska kritičarka Ana Jurc.

“Mislim, da je osnovno vprašanje, ali je filmska upodobitev klovnov, kadar so ti grozni, izkrivljanje neke podobe prijetnega, otrokom ljubega lika, ali pa mogoče grozljivke najdejo pravo bistvo klovna. Torej, da je bila del osnovne identitete klovna vedno neka mračna, temna plat.”

Težko je verjeti, da odrasla, zdrava, razumna oseba ob srečanju s klovni doživlja napade panike in strahu in da se jim, če je le mogoče, v velikem loku izogne. Konec koncev naj bi bili klovni smešni in zabavni, morda malce norčavi, a nikakor škodljivi in nevarni. A tudi to je del interpretacije lika, ki mu rečemo klovn. Neracionalen strah pred klovni ima sicer lahko vse znake napadov panike – hitro bitje srca, znojenje, jok, jeza, fobija pa se strokovno imenuje koulrofobija. Strah pred klovni sicer težko kakorkoli vpliva na kvaliteto našega življenja, saj smo z njimi redko v kontaktu, je pa svoje k podobi klovna dodala tudi filmska industrija z zgodbami, ki burijo domišljijo. Psihologinja Neža Uršič pojasnjuje, zakaj se lahko pojavi strah pred njimi:

“Klovn je zamaskiran z močnimi ličili. Postane misteriozen zaradi celotne svoje podobe. V človeku zato vzbudi vprašanje, kaj se tu zadaj skriva, kaj je za to podobo. Od tu pride občutek, da se nekaj ne zdi prav in da se pojavi nezaupanje. Poleg tega kaže le čustva veselja, ostalih pa ne, kar se nam zdi do neke mere izkrivljeno ali pa nas celo straši.”

Sicer pa so klovni v svojem bistvu dobri in malce norčavi, še vedno znajo nasmejati, ne glede na občasne negativne in groteskne predstave, ki se jih držijo. Zato si velja ogledati njihove nastope, če imate priložnost. Ti zajemajo cel spekter spretnosti in vrlin, ki zahtevajo dolga leta vaje. Med drugim terapevtski klovni po mnogih bolnišnicah po svetu pomagajo trajno bolnim otrokom in mladostnikom prebroditi težke trenutke ob hospitalizaciji in ob operacijah. Poznamo jih pod imenom Rdeči noski.


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Nedeljsko jutro - Klovni

27.01.2019


Strah pred klovni je rezultat preteklosti in kinematografske sedanjosti

Prvič se klovnom podobni maskirani šaljivci pojavijo že v starem Egiptu, stari Grčiji in Rimu, v srednjem veku pa so bili tudi dvorni norčki. Sprva so zabavali odrasle, bili so izraz deviantne strani človeške narave, ki v družbi ni sprejemljiva – denimo za kršenje spolnih norm ali očrnitev bogov. Nekateri zgodovinski viri celo navajajo, da so v srednjem veku klovnom oz. dvornim norčkom, ki niso uspeli nasmejati kralja, za kazen na obraz zarezali večen nasmeh. Misel, ki brez dvoma zgrozi. A od takrat njihov značaj postaja vse temnejši, pri čemer dodajmo še zapis francoskega kritika Edmonda de Goncourta iz leta 1876, takole pravi:

“Klovnovska umetnost je danes zelo zastrašujoča in polna tesnobe in strahu, njihovi samomorilski podvigi, monstruozne geste in divja mimikrija pa spominjajo na nekoga z dvorišča norišnice.”

Šele v 20. stoletju klovni postanejo zabavni in šaljivi. Leta 1963 klovn Ronald Mc Donald postane maskota znane verige s hitro hrano. A hkrati pa postajajo tudi del tradicije grozljivih in srhljivih filmov. Splet zgodovine in podob srhljivih klovnov je torej ustvaril ambivalentno podobo klovna.

Nataša in Ravil Sultanov prihajata iz Rusije, izobraževala sta se na Akademiji za cirkuške in odrske umetnosti v Moskvi, svojčas prvi takšni šoli na svetu. Po šolanju sta se zaposlila v Državnem cirkusu v Moskvi, kjer pa nista zdržala dolgo, saj ju je rutina ubijala. Družbene in ekonomske spremembe po razpadu Sovjetske zveze so ju prisilile, da sta odšla v svet. In tako ju je pot v začetku 90-tih let pripeljala v Slovenijo. Bogato in raznoliko klovnovsko znanje in veščine sta začela spajati s sodobnim gledališčem, nastale so številne predstave in projekti. Sultanova nista le performerja, pripravljata tudi festival Klovnbufova karavana.

“Tradicionalno velja, da klovn prihaja iz cirkusa. In v cirkusu mora klovn poleg zgodovine gledališča, cirkusa, glasbe, likovne umetnosti obvladati tudi to, čemur rečemo obrt. Obrt je pa žogliranje, akrobatika, pantomima, igra, ravnotežje. In teh veščin ni malo.”

Klovnov svet je svet srca, pravita zakonca Sultanov. Malo za šalo, malo za res povesta, da sta vesela, da nista dobila vprašanja: Kdo ali kaj je klovn? Odgovor na to še zdaleč ni preprost oziroma enoznačen. Klovn je komedijant, burkež, umetnik, kritik družbe in časa, nekateri so ga označili celo za filozofa, drugi preprosto za otroka.

In še zanimiv statistični trend. Če so nekoč bili klovni predvsem moškega spola, se v zadnjem času za ta »umetniški poklic« odloča več žensk kot moških.

Klovn ni enak klovnu. S stereotipizacijo klovnov se klovni zagotovo ne bi strinjali, četudi imamo neklovni, vsaj v prvotnem pomenu te besede, zelo posplošeno predstavo o klovnih. Včasih tudi negativno, kar pa je, rezultat tako preteklosti kot sodobne kinematografije. “Bojte se klovna. Tudi če je prijazen. Tudi če vam ponuja balon….” Ta nasvet vam bodo dali tisti, ki jih je prestrašilo »Tisto«. V mislih imamo roman Stephena Kinga, ki je izšel sredi 80-tih let prejšnjega stoletja in je bil pozneje podlaga za nastanek znamenite televizijske serije z naslovom It oziroma Tisto. Zakaj so klovni kot filmski liki čestokrat zlovešči, oziroma imajo neko mračno ozadje, pojasnjuje filmska kritičarka Ana Jurc.

“Mislim, da je osnovno vprašanje, ali je filmska upodobitev klovnov, kadar so ti grozni, izkrivljanje neke podobe prijetnega, otrokom ljubega lika, ali pa mogoče grozljivke najdejo pravo bistvo klovna. Torej, da je bila del osnovne identitete klovna vedno neka mračna, temna plat.”

Težko je verjeti, da odrasla, zdrava, razumna oseba ob srečanju s klovni doživlja napade panike in strahu in da se jim, če je le mogoče, v velikem loku izogne. Konec koncev naj bi bili klovni smešni in zabavni, morda malce norčavi, a nikakor škodljivi in nevarni. A tudi to je del interpretacije lika, ki mu rečemo klovn. Neracionalen strah pred klovni ima sicer lahko vse znake napadov panike – hitro bitje srca, znojenje, jok, jeza, fobija pa se strokovno imenuje koulrofobija. Strah pred klovni sicer težko kakorkoli vpliva na kvaliteto našega življenja, saj smo z njimi redko v kontaktu, je pa svoje k podobi klovna dodala tudi filmska industrija z zgodbami, ki burijo domišljijo. Psihologinja Neža Uršič pojasnjuje, zakaj se lahko pojavi strah pred njimi:

“Klovn je zamaskiran z močnimi ličili. Postane misteriozen zaradi celotne svoje podobe. V človeku zato vzbudi vprašanje, kaj se tu zadaj skriva, kaj je za to podobo. Od tu pride občutek, da se nekaj ne zdi prav in da se pojavi nezaupanje. Poleg tega kaže le čustva veselja, ostalih pa ne, kar se nam zdi do neke mere izkrivljeno ali pa nas celo straši.”

Sicer pa so klovni v svojem bistvu dobri in malce norčavi, še vedno znajo nasmejati, ne glede na občasne negativne in groteskne predstave, ki se jih držijo. Zato si velja ogledati njihove nastope, če imate priložnost. Ti zajemajo cel spekter spretnosti in vrlin, ki zahtevajo dolga leta vaje. Med drugim terapevtski klovni po mnogih bolnišnicah po svetu pomagajo trajno bolnim otrokom in mladostnikom prebroditi težke trenutke ob hospitalizaciji in ob operacijah. Poznamo jih pod imenom Rdeči noski.


23.04.2020

55 let oddaje Lahko noč, otroci

Oddaja Prvega programa Radia Slovenija Lahko noč, otroci letos praznuje 55 let. Čeprav so pravljico po radijskih valovih brali že drugi dan poskusnega oddajanja Radia Ljubljana – to je 2. septembra leta 1928, pa radijsko pravljico v obliki, kot jo poznamo danes, lahko poslušamo od leta 1965. Že takrat je nastal tudi legendarni avizo Urbana Kodra, ki najmlajše prav vsak večer ob 19.45 pospremi v svet domišljije in sanj. Ob tej obletnici na Prvem programu Radia Slovenija nocoj pripravljajo tudi poseben dogodek, izvedbo pravljice v živo, z neposrednim avdio in video prenosom.


23.04.2020

Komuniciranje vlade z javnostmi

Krizno komuniciranje je posebno področje odnosov z javnostmi, ki je zelo zahtevno in odgovorno, tisti, ki ga snujejo in vodijo, morajo obvladati veliko veščin in znanj. Kako gre v času virusne krize vladajočim od rok komuniciranje z mediji, novinarji in javnostjo? Strokovnjaki ocenjujejo, da ne najboljše. Najprej prisluhnimo pogovoru Tatjane Pirc z Urošem Urbanijo, vršilcem dolžnosti direktorja urada vlade za komuniciranje


23.04.2020

Preberite nam del svoje najljubše pravljice ali pesmice

Pravljice nam na Prvem že 55 let lepšajo dneve. Tudi vam, kajne? Pošljite nam sporočilo, v katerem preberete del svoje najljubše pravljice. Objavili ga bomo na Prvem.


22.04.2020

Predsednik etične komisije Božidar Voljč: Zavrnitev bolnikov iz ljutomerskega doma etično sporna

Minister za zdravje Tomaž Gantar po neuspelem dogovoru o selitvi 40 okuženih stanovalcev doma za starejše v ptujsko bolnišnico išče novo rešitev, zavrnitev bolnikov iz ljutomerskega doma pa v javnosti zbuja precejšnje začudenje, če ne celo ogorčenje. Predsednik državne etične komisije Božidar Voljč opozarja, da je bolnišnica dolžna sprejeti bolnike, če ima prostor in strokovne zmogljivosti, hkrati je to tudi izkaz zaupanja, da je bila ptujska bolnišnica izbrana, sicer pa vse kolege, tudi tiste na Ptuju poziva: Pojdimo naprej! Več v pogovoru s Heleno Lovinčič.


22.04.2020

Ob 50. dnevu Zemlje

Vsako leto 22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje; letos že 50. Ob obletnici pa bo tokratni dan, posvečen temi podnebnih sprememb, poseben tudi z drugega vidika. Zaradi globalne pandemije novega koronavirusa so namreč aktivisti večino svojih aktivnosti prenesli na internet in namesto na množične čistilne akcije vabijo k rabi spletnih orodij. Podrobneje Marko Rozman.


21.04.2020

Psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek: "Ves svet je v akutnem stresu."

Strah pred koronavirusom, socialna izolacija, prepoved gibanja in druženja, osamljenost, finančne stiske, konflikti v družinah in strah pred prihodnostjo. Vse našteto je trenutno del naše realnosti, kakršne do sedaj nismo poznali in nam predstavlja velik izziv. Mnogi ljudje v tem obdobju doživljajo duševne stiske; povečan strah, tesnobo in panične napade. Kot opozarja psihiatrinja in profesorica za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, je trenutno ves svet v akutnem stresu, kar pa je glede na okoliščine popolnoma normalno. Z njo se je pogovarjala Martina Černe.


21.04.2020

Nafta strmoglavila

Po širitvi koronavirusa so se trgale dobaviteljske verige, mnogi globalni trgi so se zrušili zaradi ustavitve dejavnosti, včeraj pa je strmoglavil tudi glavni energent – nafta, tokrat ameriška. Za 30% se je znižala tudi cena nafte brent. Že desetletje, odkar so Združene države Amerike odkrile nafto v skrilavcu, ki jo pridobivajo s hidravličnim vrtanjem, je črnega zlata na svetu dovolj. V zadnjem času je težava celo, da ga je preveč. Prodaja soda zahodnoteksaške nafte z majskim dobavnim rokom se je včeraj končala tako, da so trgovci plačevali kupcem namesto obratno. Nov udarec za ZDA torej. Kaj to pomeni zanje, za preostali svet in navsezadnje za nas? Odgovarjata poznavalca razmer in trgov Aleš Lokar in Kruno Abramovič.


21.04.2020

Mirko Podobnik raziskavo podpira

Včeraj je stekla raziskava, s katero naj bi ugotovili, koliko je pri nas dejansko okuženih ljudi, pa tudi, koliko se jih je z novim koronavirusom srečalo, a niso zboleli. Konec prejšnjega tedna je vabilo prejelo 3000 naključno izbranih naslovnikov iz vseh regij in starostnih skupin, v klicnem centru pa so doslej prejeli le nekaj zavrnitev. Včeraj sta šli na teren jemat brise in krvne vzorce prvi dve od desetih ekip, rezultati prve tovrstne raziskave na svetu pa naj bi bili znani do konca tega meseca. Z enim od naključno izbranih naslovnikov se je pogovarjal naš notranjski dopisnik Marko Škrlj.


21.04.2020

Pošta, banke, zavarovalnice, Upravne enote še naprej z omejitvami

Kot lahko vidimo se Evropa z počasnim umirjanjem širjenja bolezni Covid 19 prav tako počasi in postopno loteva rahljanja nekaterih najbolj strogih ukrepov, sprejetih ob izbuhu pred dobrim mesecem. Intenzivnost je sicer različna od države do države. Tudi v Sloveniji je vlada omilila ali napovedala odpravo nekaterih omejitev, včeraj so spet zaživele posamezne storitvene dejavnosti, odprtje drugih je napovedano za po prvem maju. Medtem poštne, bančne, zavarovalniške, upravno-administrativne in podobne dejavnosti sicer delujejo ves ta čas, vendar v zelo omejenem obsegu, nekatere poslovalnice sploh ne. Tiste, ki so odprte, delajo krajši čas, opravljajo le najnujnejše storitve, sicer pa večinoma brezkontaktno, prek spleta. Te dni nas je poklical poslušalec in povedal, da ima težavo, za katero ne ve, kako naj jo razreši. Dobil je pomembno priporočeno pisemsko pošiljko.  Poštar mu je pustil obvestilo, da jo lahko dvigne v bližnji poštni poslovalnici, ki pa dela od 9-ih do 15-ih, ko je on v službi, ki je ne more zapustiti, niti ne more dobiti dopusta. Prav tako nima nikogar, ki bi ga lahko poslal, da mu pošiljko dvigne. Je pa  v njej pomemben dokument, ki ga nujno potrebuje…. Preverili smo, kako poteka poslovanje omenjenih institucij v teh razmerah, kako so se ljudje prilagodili novemu načinu dela, kakšne so še vedno težave in ali morda načrtujejo kakršnekoli spremembe v svojem delu, da bi – seveda ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov in omejitev, ki iz tega izhajajo – državljanom vendarle vsaj nekoliko olajšale poslovanje z njimi. Več Drago Balažič in Marko Rozman.


20.04.2020

Zakaj v času epidemije plačujemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje?

Na spletu, predvsem v družabnih medijih, se v zadnjih tednih pojavlja vprašanje, zakaj plačujemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, če nam je bila poldrugi mesec velika večina zdravstvenih storitev nedosegljiva. Ljudje imajo različne predloge, od začasne zamrznitve tega zavarovanja, do znižanja premije ali vračanja vplačanih premij za čas, ko je slovensko zdravstvo opravljalo le najbolj nujne storitve in storitve, povezane z epidemijo novega koronavirusa. Prav tako bi sredstva v tem času zelo prav prišla javni zdravstveni blagajni, ki bo imela zaradi številnih bolniških odsotnosti, testiranj in oskrbe covid-bolnikov precej višje stroške. Kako te predloge komentirajo v Slovenskem zavarovalnem združenju, pojasnjuje direktorica mag. Maja Krumberger.


20.04.2020

»Tako, kot je bilo, ne bo več«

Urgenca Splošne bolnišnice Jesenice je bila v času epidemije zaradi ukrepov in omejevanja gibanja manj obremenjena, zdravniki obravnavajo manj poškodb, več pa je bilo težjih primerov. Nekateri pacienti so se morda tudi zaradi razmer prepozno odločili za obisk pri zdravniku. Od 13. marca do 15. aprila letos jo je obiskalo tisoč 600 pacientov, kar je polovico manj kot v primerljivem lanskem obdobju. V zadnjih dneh pa se število obiskov postopno zvišuje. Vodja jeseniškega urgentnega centra dr. Robert Carotta v pogovoru z Aljano Jocif ugotavlja, da statistični kazalniki potrjujejo manjši obisk pacientov med epidemijo.


20.04.2020

Socialni (ne)dialog v času korona krize

Medtem ko je drugi sklop vladnih ukrepov v zaključni fazi, vseh sedem sindikalnih central vnovič poziva vlado naj jih vključi v pripravo ter vzpostavi socialni dialog z delovanjem Ekonomsko socialnega sveta. Po srečanju s predsednikom vlade v začetku meseca nam je bilo obljubljeno, da bomo socialni partnerji povabljeni v pripravo novega paketa razlagajo sindikati. Izostanku socialnega dialoga v prvem paketu je po besedah vlade namreč botrovala hitrost priprave – a sindikati so znova razočarani.


20.04.2020

Sara Svensson

Sara Svensson je v Ljubljani dokončala študij muzikologije, potem pa se je predala oboi in odšla na študij v Gradec in nato še je v Göteborg. V Göteborgu zdaj tudi živi in ustvarja. Posveča se predvsem interpretiranju sodobne glasbe in je članica ansambla Mimitabu. Poleg komorne glasbe aktivno sodeluje v različnih orkestrih in poučuje oboo. Pogovor s Saro Svensson je tekel o trenutnih razmerah na Švedskem, o koncertnem dogajanju in ukrepih švedskega Ministrstva za šport in kulturo.


20.04.2020

Novela zakona o medijih je "v zaključni fazi priprave"

Zakon o medijih je bil sprejet leta 2001, kasneje je bil nekajkrat dopolnjen, poskus celovite prenove pred desetimi leti pa ni uspel. Ko je nastopila nova vlada, je predlog, ki naj bi posodobil zastareli medijski zakon, na ministrstvu za kulturo pa je nastajal eno leto, obstal tik pred začetkom zakonodajnega postopka. Z ministrstva za kulturo so na naše vprašanje, kaj se bo dogajalo z medijsko zakonodajo, tudi z že napisanim predlogom novele Zakona o medijih, odgovorili, da je predlog novele »v zaključni fazi priprave«. To je zaenkrat vse, kar nam je uspelo izvedeti. Spremembe zakona o medijih, ki jih je v novelo zajela prejšnja ekipa ministrstva, so bile strokovno pripravljene in široko usklajene, je povedala nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za kulturo dr. Tanja Kerševan Smokvina, sicer strokovnjakinja za medijske politike. Poklicala jo je Tatjana Pirc.


20.04.2020

Dva meseca od prvega odkritega primera koronavirusa v Italiji

Jutranji pogovor z Jankom Petrovcem, dopisnikom iz Rima.


17.04.2020

Pogovor s poslovodnim direktorjem Fraporta Slovenija Zmagom Skobirjem

Krizo epidemije novega koronavirusa zaradi zaprtega letališča in prizemljenih potniških letal vse bolj čuti tudi Fraport Slovenija. V družbi, kjer nemoteno poteka gradnja novega, več kot 20 milijonov evrov vrednega potniškega terminala, naložbe in ostalih stroškov zaradi ustavljenega letalskega potniškega prometa sami ne bodo zmogli. Zato premostitveno računajo tudi na pomoč države. O negotovih razmerah se je Aljana Jocif pogovarjala s poslovodnim direktorjem Fraport Slovenija, Zmagom Skobirjem.


17.04.2020

Študenti se ne bodo vrnili v predavalnice, v maju morebiti le v laboratorije

Na Univerzi v Ljubljani po mesecu dni študija na daljavo ugotavljajo, da visokošolski učitelji izvajajo od 80 do 85 odstotkov študijskih dejavnosti. V obdobju karantene je približno njenih 120 študentov uspešno zagovarjalo zaključno delo, diplomsko ali magistrsko delo, tudi doktorsko disertacijo.


17.04.2020

Balkoni v času koronakrize

Epidemija koronavirusa je korenito spremenila naša življenja. V mnogih državah so oblasti zapovedale samoosamitev in strogo karanteno, kar je prineslo radikalno okrnitev družbenih in socialnih stikov. Ljudje se ne moremo več družiti, koncerti, predstave in ostale družabno kulturne prireditve so prepovedane. Javni prostori, kot so ulice, trgi, otroška igrišča, nabrežja, tudi mnogi parki so prazni. Zato morda ne preseneča, da so prav posebno vlogo v teh časih osamljenosti prevzeli balkoni. Več Martina Černe.


17.04.2020

BERNARDA JURIČ

Slovenska ultramaratonska kolesarka Bernarda Jurič je članica ekipe 50 ultramaratonskih kolesarjev, ki bodo do 8. maja virtualno ali dejansko dva in pol krat obkrožili ekvator in ob tem zbirali prostovoljne prispevke za organizacijo Zdravniki brez meja. Z Bernardo Jurič se je pogovarjala Cirila Štuber.


16.04.2020

Dan slovenskih paraplegikov

Pred 51 leti, ravno na današnji dan, se je začelo organizirano delovanje Zveze paraplegikov Slovenije, ki se je v začetku imenovala Sekcija paraplegikov in tetraplegikov Slovenije. Danes Zvezo sestavlja devet pokrajinskih društev s 1070 člani. Zveza izvaja posebne socialne programe ter dejavnost osebne asistence, prav tako pa tudi aktivno sodeluje pri oblikovanju invalidskega varstva na državni ravni. Ob tej obletnici je Petra Medved pred mikrofon povabila predsednika Zveze paraplegikov Slovenije Daneta Kastelica, ki je med drugim opozoril tudi na nekatere težave, s katerimi se spopadajo paraplegiki in tetraplegiki v vsakdanjem življenju.


Stran 122 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov