Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strah pred klovni je rezultat preteklosti in kinematografske sedanjosti
Prvič se klovnom podobni maskirani šaljivci pojavijo že v starem Egiptu, stari Grčiji in Rimu, v srednjem veku pa so bili tudi dvorni norčki. Sprva so zabavali odrasle, bili so izraz deviantne strani človeške narave, ki v družbi ni sprejemljiva – denimo za kršenje spolnih norm ali očrnitev bogov. Nekateri zgodovinski viri celo navajajo, da so v srednjem veku klovnom oz. dvornim norčkom, ki niso uspeli nasmejati kralja, za kazen na obraz zarezali večen nasmeh. Misel, ki brez dvoma zgrozi. A od takrat njihov značaj postaja vse temnejši, pri čemer dodajmo še zapis francoskega kritika Edmonda de Goncourta iz leta 1876, takole pravi:
“Klovnovska umetnost je danes zelo zastrašujoča in polna tesnobe in strahu, njihovi samomorilski podvigi, monstruozne geste in divja mimikrija pa spominjajo na nekoga z dvorišča norišnice.”
Šele v 20. stoletju klovni postanejo zabavni in šaljivi. Leta 1963 klovn Ronald Mc Donald postane maskota znane verige s hitro hrano. A hkrati pa postajajo tudi del tradicije grozljivih in srhljivih filmov. Splet zgodovine in podob srhljivih klovnov je torej ustvaril ambivalentno podobo klovna.
Nataša in Ravil Sultanov prihajata iz Rusije, izobraževala sta se na Akademiji za cirkuške in odrske umetnosti v Moskvi, svojčas prvi takšni šoli na svetu. Po šolanju sta se zaposlila v Državnem cirkusu v Moskvi, kjer pa nista zdržala dolgo, saj ju je rutina ubijala. Družbene in ekonomske spremembe po razpadu Sovjetske zveze so ju prisilile, da sta odšla v svet. In tako ju je pot v začetku 90-tih let pripeljala v Slovenijo. Bogato in raznoliko klovnovsko znanje in veščine sta začela spajati s sodobnim gledališčem, nastale so številne predstave in projekti. Sultanova nista le performerja, pripravljata tudi festival Klovnbufova karavana.
“Tradicionalno velja, da klovn prihaja iz cirkusa. In v cirkusu mora klovn poleg zgodovine gledališča, cirkusa, glasbe, likovne umetnosti obvladati tudi to, čemur rečemo obrt. Obrt je pa žogliranje, akrobatika, pantomima, igra, ravnotežje. In teh veščin ni malo.”
Klovnov svet je svet srca, pravita zakonca Sultanov. Malo za šalo, malo za res povesta, da sta vesela, da nista dobila vprašanja: Kdo ali kaj je klovn? Odgovor na to še zdaleč ni preprost oziroma enoznačen. Klovn je komedijant, burkež, umetnik, kritik družbe in časa, nekateri so ga označili celo za filozofa, drugi preprosto za otroka.
In še zanimiv statistični trend. Če so nekoč bili klovni predvsem moškega spola, se v zadnjem času za ta »umetniški poklic« odloča več žensk kot moških.
Klovn ni enak klovnu. S stereotipizacijo klovnov se klovni zagotovo ne bi strinjali, četudi imamo neklovni, vsaj v prvotnem pomenu te besede, zelo posplošeno predstavo o klovnih. Včasih tudi negativno, kar pa je, rezultat tako preteklosti kot sodobne kinematografije. “Bojte se klovna. Tudi če je prijazen. Tudi če vam ponuja balon….” Ta nasvet vam bodo dali tisti, ki jih je prestrašilo »Tisto«. V mislih imamo roman Stephena Kinga, ki je izšel sredi 80-tih let prejšnjega stoletja in je bil pozneje podlaga za nastanek znamenite televizijske serije z naslovom It oziroma Tisto. Zakaj so klovni kot filmski liki čestokrat zlovešči, oziroma imajo neko mračno ozadje, pojasnjuje filmska kritičarka Ana Jurc.
“Mislim, da je osnovno vprašanje, ali je filmska upodobitev klovnov, kadar so ti grozni, izkrivljanje neke podobe prijetnega, otrokom ljubega lika, ali pa mogoče grozljivke najdejo pravo bistvo klovna. Torej, da je bila del osnovne identitete klovna vedno neka mračna, temna plat.”
Težko je verjeti, da odrasla, zdrava, razumna oseba ob srečanju s klovni doživlja napade panike in strahu in da se jim, če je le mogoče, v velikem loku izogne. Konec koncev naj bi bili klovni smešni in zabavni, morda malce norčavi, a nikakor škodljivi in nevarni. A tudi to je del interpretacije lika, ki mu rečemo klovn. Neracionalen strah pred klovni ima sicer lahko vse znake napadov panike – hitro bitje srca, znojenje, jok, jeza, fobija pa se strokovno imenuje koulrofobija. Strah pred klovni sicer težko kakorkoli vpliva na kvaliteto našega življenja, saj smo z njimi redko v kontaktu, je pa svoje k podobi klovna dodala tudi filmska industrija z zgodbami, ki burijo domišljijo. Psihologinja Neža Uršič pojasnjuje, zakaj se lahko pojavi strah pred njimi:
“Klovn je zamaskiran z močnimi ličili. Postane misteriozen zaradi celotne svoje podobe. V človeku zato vzbudi vprašanje, kaj se tu zadaj skriva, kaj je za to podobo. Od tu pride občutek, da se nekaj ne zdi prav in da se pojavi nezaupanje. Poleg tega kaže le čustva veselja, ostalih pa ne, kar se nam zdi do neke mere izkrivljeno ali pa nas celo straši.”
Sicer pa so klovni v svojem bistvu dobri in malce norčavi, še vedno znajo nasmejati, ne glede na občasne negativne in groteskne predstave, ki se jih držijo. Zato si velja ogledati njihove nastope, če imate priložnost. Ti zajemajo cel spekter spretnosti in vrlin, ki zahtevajo dolga leta vaje. Med drugim terapevtski klovni po mnogih bolnišnicah po svetu pomagajo trajno bolnim otrokom in mladostnikom prebroditi težke trenutke ob hospitalizaciji in ob operacijah. Poznamo jih pod imenom Rdeči noski.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Strah pred klovni je rezultat preteklosti in kinematografske sedanjosti
Prvič se klovnom podobni maskirani šaljivci pojavijo že v starem Egiptu, stari Grčiji in Rimu, v srednjem veku pa so bili tudi dvorni norčki. Sprva so zabavali odrasle, bili so izraz deviantne strani človeške narave, ki v družbi ni sprejemljiva – denimo za kršenje spolnih norm ali očrnitev bogov. Nekateri zgodovinski viri celo navajajo, da so v srednjem veku klovnom oz. dvornim norčkom, ki niso uspeli nasmejati kralja, za kazen na obraz zarezali večen nasmeh. Misel, ki brez dvoma zgrozi. A od takrat njihov značaj postaja vse temnejši, pri čemer dodajmo še zapis francoskega kritika Edmonda de Goncourta iz leta 1876, takole pravi:
“Klovnovska umetnost je danes zelo zastrašujoča in polna tesnobe in strahu, njihovi samomorilski podvigi, monstruozne geste in divja mimikrija pa spominjajo na nekoga z dvorišča norišnice.”
Šele v 20. stoletju klovni postanejo zabavni in šaljivi. Leta 1963 klovn Ronald Mc Donald postane maskota znane verige s hitro hrano. A hkrati pa postajajo tudi del tradicije grozljivih in srhljivih filmov. Splet zgodovine in podob srhljivih klovnov je torej ustvaril ambivalentno podobo klovna.
Nataša in Ravil Sultanov prihajata iz Rusije, izobraževala sta se na Akademiji za cirkuške in odrske umetnosti v Moskvi, svojčas prvi takšni šoli na svetu. Po šolanju sta se zaposlila v Državnem cirkusu v Moskvi, kjer pa nista zdržala dolgo, saj ju je rutina ubijala. Družbene in ekonomske spremembe po razpadu Sovjetske zveze so ju prisilile, da sta odšla v svet. In tako ju je pot v začetku 90-tih let pripeljala v Slovenijo. Bogato in raznoliko klovnovsko znanje in veščine sta začela spajati s sodobnim gledališčem, nastale so številne predstave in projekti. Sultanova nista le performerja, pripravljata tudi festival Klovnbufova karavana.
“Tradicionalno velja, da klovn prihaja iz cirkusa. In v cirkusu mora klovn poleg zgodovine gledališča, cirkusa, glasbe, likovne umetnosti obvladati tudi to, čemur rečemo obrt. Obrt je pa žogliranje, akrobatika, pantomima, igra, ravnotežje. In teh veščin ni malo.”
Klovnov svet je svet srca, pravita zakonca Sultanov. Malo za šalo, malo za res povesta, da sta vesela, da nista dobila vprašanja: Kdo ali kaj je klovn? Odgovor na to še zdaleč ni preprost oziroma enoznačen. Klovn je komedijant, burkež, umetnik, kritik družbe in časa, nekateri so ga označili celo za filozofa, drugi preprosto za otroka.
In še zanimiv statistični trend. Če so nekoč bili klovni predvsem moškega spola, se v zadnjem času za ta »umetniški poklic« odloča več žensk kot moških.
Klovn ni enak klovnu. S stereotipizacijo klovnov se klovni zagotovo ne bi strinjali, četudi imamo neklovni, vsaj v prvotnem pomenu te besede, zelo posplošeno predstavo o klovnih. Včasih tudi negativno, kar pa je, rezultat tako preteklosti kot sodobne kinematografije. “Bojte se klovna. Tudi če je prijazen. Tudi če vam ponuja balon….” Ta nasvet vam bodo dali tisti, ki jih je prestrašilo »Tisto«. V mislih imamo roman Stephena Kinga, ki je izšel sredi 80-tih let prejšnjega stoletja in je bil pozneje podlaga za nastanek znamenite televizijske serije z naslovom It oziroma Tisto. Zakaj so klovni kot filmski liki čestokrat zlovešči, oziroma imajo neko mračno ozadje, pojasnjuje filmska kritičarka Ana Jurc.
“Mislim, da je osnovno vprašanje, ali je filmska upodobitev klovnov, kadar so ti grozni, izkrivljanje neke podobe prijetnega, otrokom ljubega lika, ali pa mogoče grozljivke najdejo pravo bistvo klovna. Torej, da je bila del osnovne identitete klovna vedno neka mračna, temna plat.”
Težko je verjeti, da odrasla, zdrava, razumna oseba ob srečanju s klovni doživlja napade panike in strahu in da se jim, če je le mogoče, v velikem loku izogne. Konec koncev naj bi bili klovni smešni in zabavni, morda malce norčavi, a nikakor škodljivi in nevarni. A tudi to je del interpretacije lika, ki mu rečemo klovn. Neracionalen strah pred klovni ima sicer lahko vse znake napadov panike – hitro bitje srca, znojenje, jok, jeza, fobija pa se strokovno imenuje koulrofobija. Strah pred klovni sicer težko kakorkoli vpliva na kvaliteto našega življenja, saj smo z njimi redko v kontaktu, je pa svoje k podobi klovna dodala tudi filmska industrija z zgodbami, ki burijo domišljijo. Psihologinja Neža Uršič pojasnjuje, zakaj se lahko pojavi strah pred njimi:
“Klovn je zamaskiran z močnimi ličili. Postane misteriozen zaradi celotne svoje podobe. V človeku zato vzbudi vprašanje, kaj se tu zadaj skriva, kaj je za to podobo. Od tu pride občutek, da se nekaj ne zdi prav in da se pojavi nezaupanje. Poleg tega kaže le čustva veselja, ostalih pa ne, kar se nam zdi do neke mere izkrivljeno ali pa nas celo straši.”
Sicer pa so klovni v svojem bistvu dobri in malce norčavi, še vedno znajo nasmejati, ne glede na občasne negativne in groteskne predstave, ki se jih držijo. Zato si velja ogledati njihove nastope, če imate priložnost. Ti zajemajo cel spekter spretnosti in vrlin, ki zahtevajo dolga leta vaje. Med drugim terapevtski klovni po mnogih bolnišnicah po svetu pomagajo trajno bolnim otrokom in mladostnikom prebroditi težke trenutke ob hospitalizaciji in ob operacijah. Poznamo jih pod imenom Rdeči noski.
Stanovanjski zakon bi moral v tem času že v drugo javno obravnavo. Med drugim bi, kot je napisan, omogočil dvig najemnin in na drugi strani ustrezno povečanje subvencij vsem, ki si dviga ne bi mogli privoščiti. Združenje stanovanjskih skladov v okviru Gospodarske zbornice Slovenije je takoj po odstopu premierja poslanskim skupinam poslalo prošnjo vsaj za zvišanje točke neprofitne najemnine in na drugi strani subvencij. Prošnja je že tretja od 2016. Stanovanjski skladi namreč z zdajšnjo neprofitno najemnino pogosto ne morejo pokriti niti stroškov lastnega delovanja, kaj šele da bi gradili nove soseske. Katere rešitve so nujne? Ali vemo, kakšen bi bil obljubljeni sistemski vir za stanovanjsko politiko? Kaj se dogaja Ljubljani, kjer bodo na trgu kmalu ponujena razkošna stanovanja, javnih najemnih pa bo vedno premalo? O tem se je z direktorjem JJS MOL Sašom Rinkom pogovarjala Maja Derčar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za skrajšan 5 urni delovnik se je odločila mama enega otroka IB, ki je trenutno še na porodniški, a jo že sedaj skrbi, da jo bo delodajalec, tako kot njene kolegice v podobni situaciji, razporedil v popoldansko izmeno med 15 in 20 uro ali pa med 14 in 19 uro.
Za enakopravno zastopanost spolov na vseh področjih družbe si prizadevamo že dolgo vrsto let, a celo v tako imenovanih razvitih državah se jih z dejansko enakopravnostjo lahko pohvali zgolj zelo skromna peščica. To velja tudi za področje znanosti in raziskav, področje, ki ustvarja novo znanje, s tem odpira nove perspektive in ima zato izreden vpliv na prihodnost vseh nas. Zato je toliko pomembneje, da se potenciali v znanosti ne izgubljajo zaradi – pogosto nezavednih – predsodkov in ustaljenih praks. Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti se je realnim pogojem za uspešno kariero znanstvenic in raziskovalk v Sloveniji posvetila Nina Slaček. Foto: pixabay/jarmoluk
Po zakonu o pacientovih pravicah imajo tudi bolniki pravico do primerne kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, ki mora biti poleg tega seveda še dostopna. A čakalne dobe so že vrsto let zelo pereč problem in kljub številnim ukrepom in usmerjanju dodatnih sredstev želenih učinkov ni, še več, pokazalo se je, da podatki o čakalnih dobah, ki so na voljo, sploh ne držijo in da je skoraj polovica čakalnih seznamov neresničnih in neažurnih, kar seveda povzroča bolnikom precejšnje težave, pa tudi nezadovoljstvo. S kakšnimi pritožbami vse se sooča varuhinja pacientovih pravic pa Snežana Ilijaš.
Pred tremi tedni je bila za predsednico uprave največjega naftnega trgovca imenovana Nada Drobne Popovič, ki si je po statutu družbe sama izbrala sodelavce. Poleg nje in delavske predstavnice bosta v upravi še Matija Bitenc in Jože Bajuk. Uprava se je danes predstavila javnosti. Njeni člani bodo sledili sprejeti strategiji do 2022. Razlika s prejšnjo upravo bo le, da zdajšnja ne bo izvedla prevzema avtobusnega podjetja Nomago, ki ga bodo očitno kupile Slovenske železnice. Rast Petrola bo takšna, da bo kazalnik dolga glede na kosmati dobiček med 1,5 in 2,0. Kosmati dobiček EBITDA bo letos presegel 200 mio evrov, kar je zelo ambiciozen načrt. Poslovnih skrivnosti okrog prevzema hrvaškega Croduxa, s katerim bi Petrol dobil še 60 črpalk (tako je načrtovala tudi prejšnja Berločnikova uprava) nova uprava ne razkriva. Tisto, kar je slaba popotnica za notranjo legitimnost – to je za zaupanje znotraj Petrola - je dejstvo, da je Nada Drobne Popović pokazala vrata prejšnji upravi, pri tem pa se ni izločila iz postopkov in pogovorov z njo, če je vedela, da ima sama ambicijo voditi upravo ali biti v njej. V Združenju nadzornikov Slovenije so zato izdali stališče o upravljanju nasprotij interesov pri prehodu člana iz organa nadzora v organ vodenja.
V Četrkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se nam je oglasila Aljana Jocif. Med drugim smo spoznali dijaka 3. letnika Gimnazije Kranj, Dominika Podlogarja, ki je napisal Sonetni venec.
Vlada je potrdila načrt upravljanja turističnih kapacitet v lasti države. Nekateri se veselijo večjega reda v turizmu, konsolidacije in sinergij. Profesorica Ljubica Knežević z ljubljanske ekonomske fakultete opozarja edino, da je Slovenija za to skoraj malo prepozna: »Časovni vidik je z mojega stališča zelo pomemben, ker ta rast v turizmu, ki smo jo imeli v zadnjih letih, ne bo trajala večno.« Najde se tudi precej kritičnih glasov: tistih, ki države a priori ne marajo v turizmu, tistih, ki v potezi vidijo polje za politični plen. Ne preseneča, da bodo z ustanovitvijo turističnega holdinga nastale nove službe, med drugim v upravnem odboru holdinga. In povsem gotovo je, da bodo ljudje v njem znova takšni, ki bodo blizu vsakokratni vladajoči politiki. Največja ovira do uresničitve tega političnega projekta pa je lahko pridobivanje dovoljenja Agencije za varstvo konkurence. Lakmusov papir bo že odločitev, ki jo agencija sprejema v zvezi s podržavljenjem Term Olimia.
Na kulturni praznik v Veliki čitalnica NUKa na ogled postavljajo Prešernove rokopise ter tiskane in prevodne izdaje Zdravljice dr. Franceta Prešerna. O tem nam je več povedal Žiga Cerkvenik, sodelavec NUKa, s katerim smo nekatere izdaje tudi prelistali.
Predstavniki zdravniške stroke so ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu predali 593 podpisov zdravnikov in zobozdravnikov iz vse države, ki pozivajo k zavarovanju okolja v občini Kanal ob Soči pred dodatnim onesnaženjem. Izpostavili so nevarnost, ki jo predstavlja kombinacija pretekle in sedanje onesnaženosti zaradi Salonita Anhovo. Marko Rozman se je pogovarjal s predsednikom uprave Salonit Anhovo, Julijanom Fortunatom in dr. Metodo Dodič Fikfak
Obiskovanje slovenskih gora, lani jih je obiskalo 1, 7 milijona ljudi, je vse bolj priljubljeno. Z večjim obiskom narašča tudi število gorskih nesreč. Gore postajajo cilj neizkušenih, slabo pripravljenih, pomanjkljivo opremljenih , včasih tudi nevednih obiskovalcev, med katerimi so tudi tujci. Gorski turizem je pomemben del Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma. Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, STO in drugi turistični ponudniki se zato povezujejo v želji, da bi bilo obiskovanje gora čim bolj varno. Na prvem mestu so prave informacije in obveščanje, zanje bodo morali poskrbeti tudi turistični ponudniki. Tako kot Planinska zveza Slovenije zaenkrat z markacisti še sama skrbi za vzdrževanje planinskih poti.
RTV Slovenija je v sodelovanju z radijskimi napovedovalci, lektorji in fonetiki objavila novo spletno stran Govorni pomočnik. Želimo še izboljšati raven zborne izreke v naši radijski in televizijski hiši in ponuditi pomoč vsem, ki jih jezik zanima. Nastal iz interne potrebe, vsa leta namreč fonetiki izdajajo opozorila o izgovoru, pred desetimi leti so prišli na idejo o konkretnem programu. Velikokrat se namreč pri novih besedah, imenih težko znajdemo pri izgovorjavi, naglasih. Sčasoma je ta program postal dostopen tudi širši javnosti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Gorski reševalci so letos pomagali že 46-krat. Januarja so opravili tretjino več posredovanj kot lani v enakem času, vsak teden je v gorah ugasnilo eno življenje. Statistika ni spodbudna. Priporočila, nasveti, in opozorila ne zaležejo, gorski reševalci pa so vse bolj obremenjeni. Komentar je pripravila Aljana Jocif.
Ljubljana se s Plečnikovim opusom poteguje za vpis na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Projekt vodi Ministrstvo za kulturo, nominacija pa je bila oddana 29.1. 2020, s čimer je vključena v evalvacijski ciklus 2020-2021. To pomeni, da jo bo Odbor za svetovno dediščino prvič obravnaval na svojem zasedanju julija 2021. Nominacija vključuje spomeniško območje, ki je nastalo v strnenem obdobju med obema svetovnima vojnama kot rezultat dela arhitekta Jožeta Plečnika. Arhitekt je pri svojih zasnovah izhajal iz že grajenega mesta ter ga, upoštevajoč njegove kvalitete, topografske danosti prostora in arhitekturne dosežke preteklih dob, povezal in nadgradil v prepoznavno celoto, ki jo danes imenujemo tudi “Plečnikova Ljubljana”. Šest sestavnih delov serije obsega vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi, od Trnovskega pristana do Zapornice), kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (c. sv. Mihaela) in delavskem predmestju (c. sv. Frančiška Asiškega). Plečnikovega stadiona na seznamu ni zato, pravijo na Ministrstvu za kulturo RS, ker naj ne bi izpolnjeval vsebinskih kriterijev za vpis, obenem pa ne izpolnjuje niti zahtev po integriteti, nima upravljalskega sistema, stanje ohranjenosti je neustrezno. Kaj je temu botrovalo in kaj o tem meni umetnostni zgodovinar in eden največjih poznavalcev Plečnikovih del in življenja, dr. Peter Krečič pa v prispevku oz. posnetku. Z dr. Krečičem se je pogovarjala Liana Buršič
Za večni Rim velja, da mu vladata blišč in beda. Najhujše žrtve ostre družbene razmejitve so brezdomci, ki jih je v Rimu okrog 8000. Toda nekateri med njimi, ki so živeli pod stebrišči pred Vatikanom, so to zimo bogatejši za gosposko palačo. Ta bi bila morala postati hotel - toda papež Frančišek jo je nedavno namenil največjim rimskim revežem.
Karmen Švegl iz Carigrada o aktualnem dogajanju na Bližnjem vzhodu in o turških televizijskih nadaljevankah, ki so osvojile svet.
Le še nekaj ur je do izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije. Ker sta obe strani potrdili izstopni dogovor, večjih sprememb vsaj do konca tega leta v odnosih ne bo. O tem smo se pogovarjali z britansko veleposlanico v Sloveniji.
Širjenje novega koronavirusa že vpliva tudi na gospodarstvo, pa ne le na Kitajskem, ampak tudi drugod po svetu. Tudi slovenska podjetja, ki poslujejo s Kitajsko, na nove razmere niso imuna, proizvodnja in poslovanje sta marsikje ustavljena. Pred kratkim se je s Kitajske vrnil Andrej Boštjančič, direktor podjetja Softnet, ki je z lastnim naprednim mednarodnim telekomunikacijskim omrežjem prisotno tudi na Kitajskem in Filipinih, v Hong Kongu, Vietnamu in Singapurju. In čeprav je Šanghaj, kjer je njihovo kitajsko predstavništvo, okoli 800 kilometrov oddaljeno od žarišča epidemije v Vuhanu, se je že pred njegovim odhodom tudi tam čutilo prve vplive na poslovanje. O pogledu slovenskega podjetnika na dogajanje na Kitajskem in posledicah, ki bodo sledile, se je z Andrejem Boštjančičem pogovarjala Andreja Čokl.
Neveljaven email naslov