Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na včerajšnji seji postojnskega občinskega sveta so člani soglasno sprejeli sklep oziroma zahtevo o takojšnji ukinitvi Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna. Vse napovedane, nenapovedane in predvidene vaje pa mora vojska odpovedati.
Občinski svet je soglasno sprejeli zahtevo o takojšnji ukinitvi Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna. A če imamo vojsko, kje naj se ta usposablja?
Na včerajšnji seji postojnskega občinskega sveta so člani soglasno sprejeli sklep oziroma zahtevo o takojšnji ukinitvi Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna. Vse napovedane, nenapovedane in predvidene vaje pa mora vojska odpovedati. To ni prvi sklep občinskega sveta in tudi ne prvi NE za vadišče, poroča Sabrina Mulec.
“Drugega oktobra leta 1991 je občina od vodstva novonastale samostojne Slovenije zahtevala, naj na Počku opusti vojaško dejavnost. Naslednji NE je bil izrečen na posvetovalnem referendumu leta 2000. Pred dobrimi desetimi leti je ministrstvo začelo pripravljati državni prostorski načrt za vadišče, po vaseh pripravilo nekaj predstavitev in povsod so bili občani proti vadišču. Bali so se, da bo tu nastala baza zveze NATO, vendar so takratni predstavniki vojske to odločno zanikali. Ravno na včerajšnji seji je bilo slišati podatek, da naj bi v februarju od dvanajstih dni vaj dva dneva tam vadili slovenski vojaki, deset dni pa ameriški. Občina pa je nato leta 2014 na Ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o DPN. Najbolj se je bala za pitno vodo svojih občanov.”
Robert Škrjanc pa opozarja, da problem vadišča presega občinske meje:
“Problem vadbišča Poček ni samo problem občine in Ministrstva za obrambo, je državni in splošen problem. Rešitev bo morala biti nekje na sredini. Drugje vojska nima kje vaditi. Potem je najbolje, da vojsko ukinemo, saj jih tako in tako nikjer ne marajo. Vedno se sprašujemo, zakaj to in ono. Če smo se odločili, da vojsko imamo, ji moramo zagotoviti močnost, da se vojaki urijo.”
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na včerajšnji seji postojnskega občinskega sveta so člani soglasno sprejeli sklep oziroma zahtevo o takojšnji ukinitvi Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna. Vse napovedane, nenapovedane in predvidene vaje pa mora vojska odpovedati.
Občinski svet je soglasno sprejeli zahtevo o takojšnji ukinitvi Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna. A če imamo vojsko, kje naj se ta usposablja?
Na včerajšnji seji postojnskega občinskega sveta so člani soglasno sprejeli sklep oziroma zahtevo o takojšnji ukinitvi Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna. Vse napovedane, nenapovedane in predvidene vaje pa mora vojska odpovedati. To ni prvi sklep občinskega sveta in tudi ne prvi NE za vadišče, poroča Sabrina Mulec.
“Drugega oktobra leta 1991 je občina od vodstva novonastale samostojne Slovenije zahtevala, naj na Počku opusti vojaško dejavnost. Naslednji NE je bil izrečen na posvetovalnem referendumu leta 2000. Pred dobrimi desetimi leti je ministrstvo začelo pripravljati državni prostorski načrt za vadišče, po vaseh pripravilo nekaj predstavitev in povsod so bili občani proti vadišču. Bali so se, da bo tu nastala baza zveze NATO, vendar so takratni predstavniki vojske to odločno zanikali. Ravno na včerajšnji seji je bilo slišati podatek, da naj bi v februarju od dvanajstih dni vaj dva dneva tam vadili slovenski vojaki, deset dni pa ameriški. Občina pa je nato leta 2014 na Ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o DPN. Najbolj se je bala za pitno vodo svojih občanov.”
Robert Škrjanc pa opozarja, da problem vadišča presega občinske meje:
“Problem vadbišča Poček ni samo problem občine in Ministrstva za obrambo, je državni in splošen problem. Rešitev bo morala biti nekje na sredini. Drugje vojska nima kje vaditi. Potem je najbolje, da vojsko ukinemo, saj jih tako in tako nikjer ne marajo. Vedno se sprašujemo, zakaj to in ono. Če smo se odločili, da vojsko imamo, ji moramo zagotoviti močnost, da se vojaki urijo.”
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Neveljaven email naslov