Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O Prešernu Petra Kržan, vodnica po poti kulturne dediščine Žirovnica in grafologinja Edita Tomič.
Slovenci smo eden od redkih narodov v Evropi, ki je imel najprej visoko poezijo, šele potem knjižni jezik
Da so Franceta Prešerna otroci klicali doktor Fig, so nas naučili že učitelji v osnovni šoli. Niso pa nam povedali, da se je našega pesnika v mladosti prijel še en zanimiv vzdevek – mama ga je zaradi temno rjavih skodranih las klicala mali koštrunček. Ni pa Prešeren izstopal samo zaradi kuštravih las. Petra Kržan, vodnica po poti kulturne dediščine Žirovnica, ki jo lahko najdete v Čopovi, Finžgarjevi ali Prešernovi rojstni hiši, razloži, da je bil rad v trendu, sledil je novostim in tudi po zunanjosti je bil pred svojim časom.
Danes bi rekli, da je “fural” modo v Ljubljani. Prvi je bil, ki je nosil čepico s šiltom. Ob vrnitvi z Dunaja je čisto preveč lepo oblečen prišel v Ljubljano, kajti moravski škof Dubski mu je kot dodatno plačilo podaril grofovsko suknjo, ki so mu jo potem zavidali vsi meščani, saj je bilo že na prvi pogled vidno, da je narejena iz blaga, ki ga nosi plemstvo.
Izstopal je torej že na videz. »Sam je bil pa takšnega značaja, da je z veseljem malo zraven na ogenj dal,« še doda sogovornica. Verjetno je tudi ali pa ravno zaradi tega njegov sloves pijanca neupravičen.
75 odstotkov vseh tožb dr. Blaža Crobatha je ugodno razrešil dr. Prešeren. Potem se je pa izkazalo, da je bil pravzaprav dr. Crobath ta pijanec, ki popoldne niti ni bil več sposoben priti nazaj v pisarno in dejansko je večino popoldnevov vodil pisarno France. Jaz si predstavljam, da neki mlad odvetnik že ne bi mogel biti tako zapit, ker ne bi mogel biti tako uspešen v svojem poklicu.
Samoiniciativen, intuitiven, rahlo sramežljiv ter s prirojenim občutkom za estetiko in lepoto – to so lastnosti Franceta Prešerna, ki jih je iz vijug in zank njegove pisave razbrala grafologinja Edita Tomič. Gradivo imamo – kopije njegovih rokopisov lahko najdemo na spletu. A taka analiza ima svoje pomanjkljivosti.
Iz kopije se sicer ne da natančno določiti, kakšen je pritisk pisala na papir. To je na primer zelo pomembno pri forenzični grafologiji, ker črke lahko ponaredimo, pritiska pa se ne da.
Grafologinja je analizo opravila na Prešernovi najbolj ikonični pesnitvi: Zdravljici.
Če je naklonski kot pisave v desno, pomeni, da smo usmerjeni v cilje, v prihodnost. Če je pisava zelo, zelo v desno, to se pravi, da skoraj leži, kot recimo pri Prešernu, je pa to lahko že strast.
Upošteval je svojo intuicijo, vendar ji ni brezglavo sledil. Zelo natančno, matematično analitično je nadgrajeval svoje verze, kar se vidi po lepo zaključenih črkah, po pravilno položenih interpunkcijah. Njegova pisava je srednje hitra, ampak je vsak detajl lepo izdelan.
Daljše črtice na t izražajo entuziazem, samoiniciativnost, raziskovanje in spuščanje na neznana področja.
Če govorimo o njegovi zasvojenosti z alkoholom, v pisavi se tega niti slučajno ne vidi. Jaz sem prepričana, da je bil to bolj imidž, ker se vidi po končnih potezah pri e-jih, kako je bil rad opažen, rad viden, ekstravaganten, galanten itn.
Prešernova pisava v podpisu je enaka pisavi v tekstu, kar pomeni, da se drugim ni kazal drugačen kot je v resnici bil – bil pa je samoiniciativen, intuitiven, rahlo sramežljiv, odgovoren, z zanimanjem za novosti ter s prirojenim občutkom za estetiko in literaturo.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O Prešernu Petra Kržan, vodnica po poti kulturne dediščine Žirovnica in grafologinja Edita Tomič.
Slovenci smo eden od redkih narodov v Evropi, ki je imel najprej visoko poezijo, šele potem knjižni jezik
Da so Franceta Prešerna otroci klicali doktor Fig, so nas naučili že učitelji v osnovni šoli. Niso pa nam povedali, da se je našega pesnika v mladosti prijel še en zanimiv vzdevek – mama ga je zaradi temno rjavih skodranih las klicala mali koštrunček. Ni pa Prešeren izstopal samo zaradi kuštravih las. Petra Kržan, vodnica po poti kulturne dediščine Žirovnica, ki jo lahko najdete v Čopovi, Finžgarjevi ali Prešernovi rojstni hiši, razloži, da je bil rad v trendu, sledil je novostim in tudi po zunanjosti je bil pred svojim časom.
Danes bi rekli, da je “fural” modo v Ljubljani. Prvi je bil, ki je nosil čepico s šiltom. Ob vrnitvi z Dunaja je čisto preveč lepo oblečen prišel v Ljubljano, kajti moravski škof Dubski mu je kot dodatno plačilo podaril grofovsko suknjo, ki so mu jo potem zavidali vsi meščani, saj je bilo že na prvi pogled vidno, da je narejena iz blaga, ki ga nosi plemstvo.
Izstopal je torej že na videz. »Sam je bil pa takšnega značaja, da je z veseljem malo zraven na ogenj dal,« še doda sogovornica. Verjetno je tudi ali pa ravno zaradi tega njegov sloves pijanca neupravičen.
75 odstotkov vseh tožb dr. Blaža Crobatha je ugodno razrešil dr. Prešeren. Potem se je pa izkazalo, da je bil pravzaprav dr. Crobath ta pijanec, ki popoldne niti ni bil več sposoben priti nazaj v pisarno in dejansko je večino popoldnevov vodil pisarno France. Jaz si predstavljam, da neki mlad odvetnik že ne bi mogel biti tako zapit, ker ne bi mogel biti tako uspešen v svojem poklicu.
Samoiniciativen, intuitiven, rahlo sramežljiv ter s prirojenim občutkom za estetiko in lepoto – to so lastnosti Franceta Prešerna, ki jih je iz vijug in zank njegove pisave razbrala grafologinja Edita Tomič. Gradivo imamo – kopije njegovih rokopisov lahko najdemo na spletu. A taka analiza ima svoje pomanjkljivosti.
Iz kopije se sicer ne da natančno določiti, kakšen je pritisk pisala na papir. To je na primer zelo pomembno pri forenzični grafologiji, ker črke lahko ponaredimo, pritiska pa se ne da.
Grafologinja je analizo opravila na Prešernovi najbolj ikonični pesnitvi: Zdravljici.
Če je naklonski kot pisave v desno, pomeni, da smo usmerjeni v cilje, v prihodnost. Če je pisava zelo, zelo v desno, to se pravi, da skoraj leži, kot recimo pri Prešernu, je pa to lahko že strast.
Upošteval je svojo intuicijo, vendar ji ni brezglavo sledil. Zelo natančno, matematično analitično je nadgrajeval svoje verze, kar se vidi po lepo zaključenih črkah, po pravilno položenih interpunkcijah. Njegova pisava je srednje hitra, ampak je vsak detajl lepo izdelan.
Daljše črtice na t izražajo entuziazem, samoiniciativnost, raziskovanje in spuščanje na neznana področja.
Če govorimo o njegovi zasvojenosti z alkoholom, v pisavi se tega niti slučajno ne vidi. Jaz sem prepričana, da je bil to bolj imidž, ker se vidi po končnih potezah pri e-jih, kako je bil rad opažen, rad viden, ekstravaganten, galanten itn.
Prešernova pisava v podpisu je enaka pisavi v tekstu, kar pomeni, da se drugim ni kazal drugačen kot je v resnici bil – bil pa je samoiniciativen, intuitiven, rahlo sramežljiv, odgovoren, z zanimanjem za novosti ter s prirojenim občutkom za estetiko in literaturo.
V javnih nastopih in razpravah, na družabnih omrežjih, pa tudi v medijih je vse več sovražnega govora. Zakon o medijih v osmem členu prepoveduje medijsko spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti, za kršitelje pa ne predvideva nobenih sankcij, te so uzakonjene le za sovražni govor v oglasnih vsebinah. Bi bilo treba v noveli zakona o medijih sovražni govor v medijskih vsebinah obravnavati strožje? Kaj so o zaostritvi, kakršno predlaga ministrstvo za kulturo, povedali novinar Primož Cirman, podpredsednik Društva novinarjev Slovenije, Leo Oblak, ustanovitelj radijske mreže Infonet, novinar dr. Jože Možina, ki je predstavil stališče Združenja novinarjev in publicistov, dr. Žiga Turk, profesor, publicist, bivši minister, in odvetnica Jasna Zakonjšek? To je preverila Tatjana Pirc.
Številni Slovenci, ki v organizaciji turističnih agencij dopustujejo v tujini, se sprašujejo, kako bodo zaradi odpovedi letov prispeli domov. Turistične agencije svoje potnike mirijo. Tako v agenciji Relax kot tudi v agenciji Palma zagotavljajo, da za svoje potnike že urejajo nadomestne letalske prevoze. Vsi tisti, ki dopustujejo na grških otokih in v Turčiji in bi se morali danes vrniti v Slovenijo, bodo prispeli domov s kakšno uro zamude, vsekakor pa bo to danes, zagotavljajo. Tudi za potnike, ki v prihodnjih dneh odhajajo na dopust, bodo uredili prevoz z drugim letalskim prevoznikom. Precej večje posledice pa bo zaradi odpovedi letov občutil slovenski turizem. Tako opozarja strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravić. Z njo se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Britanski potovalni velikan Thomas Cook je danes razglasil stečaj. V tujini je zaradi propada podjetja obstalo 600 tisoč turistov, med njimi 150 tisoč Britancev, ki pri vrnitvi v tujino pričakujejo pomoč vlade. Ta je sporočila, da je v ta namen že najela letala. Vendar še ni jasno, ali jih bo dovolj oziroma kdaj bodo lahko vse prepeljali v domovino. Kako pa stečaj Thomasa Cooka vpliva na izvajanje potovanj, ki jih nudijo slovenske turistične agencije? Na našo turistično ponudbo in na naše turiste propad tega potovalnega velikana ne bo imel večjega vpliva, saj naš turistični trg ni vezan na angleški trg, zagotavlja Mišo Mrvaljević iz Združenja turističnih agencij, ki razmere v turizmu tako pri nas kot v svetu dobro pozna.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Javni potniški promet, kolesarjenje in hoja so tri oblike mobilnosti za katere pravimo, da so trajnostne. Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora si želi, da jih ne bi več poimenovali alternativne možnosti. Prvi pogoj, da lahko vožnjo z avtomobilom zamenjamo za kaj bolj trajnostnega je, da imamo urejeno infrastrukturo. Slovenci smo v vrhu EU v deležu stroškov, ki jih gospodinjstva porabijo za promet in obratovaje vozil. To je posledica avtomobilskega načina življenja. Navajeni smo, da gremo povsod z avtomobilom in pozabljamo, da so razdalje do 2km primerne za hojo. Redna vadba, tudi hoja, je v kombinaciji z zdravo prehrano, miselno aktivnostjo in zdravim življenjskim stilom lahko eden od dejavnikov, ki zmanjšuje tveganje za demenco, pove dr. Milica Gregorič Kramberger iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Športna pedagoginja Alenka Košir na družbenih omrežjih spodbuja sledilce, naj vsak dan naredijo 10.000 korakov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na slovenskem Krasu se že dober teden mudi ekipa Evropske vesoljske agencije. Prvič pri nas namreč poteka specialno usposabljanje za astronavte, ki bodo nekega dne poleteli na mednarodno vesoljsko postajo. Pred tem pa si morajo nabrati vrsto ključnih veščin, se soočiti z kar najbolj zahtevnimi okolji in se naučiti plodno obvladovati stres. Danes so se tako spustili v jamo, v kateri bodo ostali neprekinjeno šest dni, opraviti pa bodo morali tudi vrsto nalog. Več v prispevku Nine Slaček.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sodobna tehnologija poleg vrste pozitivnih učinkov na področju zasebnosti delavcev prinaša mnogo vprašanj. Kot pravi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik na vsakem koraku za seboj puščamo elektronske drobtinice. To delodajalci s pridom izkoriščajo in tudi na ta način nadzorujejo delovni proces. Več Urška Valjavec.
V Sloveniji praznujemo stoletnico organizirane skrbi za slepe in slabovidne. Prvo ustanovo za slepe smo v Ljubljani dobili leta 1919. V njej so bile organizirane osnovna šola in delavnice za usposabljanje v pletarstvu in ščetarstvu. Josip Kobal, ki je bil takrat upravitelj Zavoda, je napisal prvi slovenski Abecednik v braillovi pisavi – Početnico. Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, kot se je imenoval prej, zdaj Center Iris - Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana - izvaja prilagojene vzgojno izobraževalne programe za slepe in slabovidne od vrtca do srednje šole. Petra Medved je ob tej obletnici - danes zvečer bo v Slovenski filharmoniji slavnostna akademija s kulturnim programom - pred mikrofon povabila ravnateljico Centra Iris Katjušo Koprivnikar, ki je med drugim povedala, kakšen je strokovni razvoj na področju poučevanja slepih in slabovidnih pri nas. Foto: Arhiv Centra Iris.
Podatki Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si kažejo, da gre pri zlorabah otrok na spletu največkrat tudi na spletu za klasično nasilje: žaljenje, izsiljevanje in objavljanje neprimernih vsebin, a vedno več je tudi gradiva, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok. Raziskave sicer kažejo, da je na svetu spolno zlorabljen vsak peti otrok.
Sončno in za ta čas zelo toplo vreme, ki nas je spremljalo v zadnjih dneh, se je poslovilo s prehodom izrazite hladne fronte. V povprečju se je marsikje ohladilo za več kot deset stopinj Celzija. Če smo se že poslovili od poletja, bomo še videli, je pa že znano, da je za nami eno najtoplejših poletij. Marko Korošec, ljubiteljski meteorolog poudarja, da je po podatkih ARSa za nami drugo najtoplejše poletje po letu 1961. V teh dneh se sicer nahaja na Ferskih otokih. Gre za skupino otokov v Severnem Atlantskem oceanu med Škotsko in Islandijo. Vreme je izredno spremenljivo in vremenska napoved po besedah Korošca nima večjega pomena. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Z revizijo je Računsko sodišče preverjalo, ali država zadovoljivo skrbi za tiste, ki zaradi starosti, duševne in telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih. Kot navajajo v poročilu, vlada in ministrstvi za delo ter zdravje ne zagotavljajo enakovredne dostopnosti storitev vsem tistim, ki jih potrebujejo. Upokojenci si zelo težko plačujejo oskrbo v domu za starejše, kjer so dodatna težava nedorečeni kriteriji za sprejem in prostorska stiska. Več Jure Čepin.
To jesen mineva 100 let odkar je v Stuttgartu v Nemčiji odprla vrata prva waldorfska šola. Kot poudarjajo avtorji waldorfske pedagogike, se je ta pedagogika rodila iz želje po ustvarjanju boljšega sveta na pogorišču prve svetovne vojne. Danes na svetu deluje več kot 1000 teh šol na vseh celinah. Tudi v Sloveniji. Več v prispevku Nataše Lang.
Včasih se usoda z ljudmi poigra na načine, ki jih je težko razumeti. Včeraj popoldne se je čas v Sloveniji za trenutek ustavil – kot strela z jasnega je najprej po medijih, nato pa še po družbenih omrežjih zakrožila novica, da je za posledicami delovne nesreče v gozdu čisto blizu doma umrl vrhunski alpinist, turni smučar in gorski reševalec Davo Karničar. Turno smučanje z najbolj nemogočih strmin je tisto, zaradi česar se je Davo Karničar tako močno zapisal v kolektivno zavest Slovencev. Alpinist je postal leta 1980, leta 1989 je preplezal Nanga Parbat, 4 leta kasneje pa še K2. Leta 1995 je opravil alpinistični spust z Anapurne in leto kasneje še s Šiše Pangme. Leta 1996 je najprej odšel v izvidnico pod Mount Everest in dal vedeti, da bo poizkusil smučati tudi z njega. Ko je leta 2000 kot prvi tudi opravil še alpinistični smuk s strehe sveta, je s tem kot prvi zemljan zaključil tudi svoj opus smučanj z najvišjih vrhov vseh celin. Presmučal je celo vrsto alpinističnih smeri in celo Sinji slap nad Jezerskim, kar je že na skrajni meji verjetnega – gre namreč za slap, ki ga plezalci preplezajo s pomočjo opreme za ledno plezanje. Seveda je poznal tudi strah, a se ga je naučil sprejemati in obvladovati. Davo Karničar je bil tudi mož in oče, ki je za seboj pustil veliko praznino. To bodo močno občutili tudi prebivalci Jezerskega, saj je bil predan član lokalne skupnosti, gorski reševalec in organizator številnih dogodkov, seveda povezanih z gorami. Prepričan sem, da je z njimi hotel ostati prav do zadnjega, do včeraj, ko ga je kruta usoda po vseh nevarnostih, ki jih je srečno preživel, za vedno odpeljala iz njemu tako ljube domače vasi. A spomin nanj bo na Jezerskem ostal za zmeraj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po četrtkovem pogovoru s predsednikom vlade Marjanom Šarcem smo v Studiu ob 17-ih gostili predstavnike opozicije. Še pred Studiem ob 17-ih pa se je Aleš Kocjan pogovarjal z Luko Mescem, koordinatorjem Levice, vladne partnerice, ki sicer ne sodeluje v izvršilni veji oblasti, ima pa z vlado Marjana Šarca podpisan poseben sporazum o projektnem sodelovanju.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob koncu tedna na skrajnem severovzhodu Slovenije pri Tešanovcih poteka že 63. državno tekmovanje oračev Slovenije in 25. državno tekmovanje dijakov biotehniških šol v oranju. Včeraj so se pomerili v oranju strnišča (njiva, na kateri je bilo požeto žito), danes pa bodo orali ledino, torej neobdelano zemljo. Slovenski orači tudi na svetovnih tekmovanjih dosegajo dobre rezultate, predvsem v zadnjih letih se praviloma uvrščajo med najboljšo deseterico.
Neveljaven email naslov