Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Praznovanje rojstnega dne je na Slovenskem relativno nov pojav. Množično ga praznujemo šele po drugi svetovni vojni. Pred tem so ga praznovali redki, navadno premožnejši meščani, bolj znano je bilo praznovanje godu. Praznovanja so se v devetdesetih letih iz intimnega družinskega prostora preselila v javni prostor. Tudi obdarovanje je zašlo v čudne ekstreme, saj je vse več je potratnega razdajanja. Sogovorniki: višja kustodinja Jožica Trateški in kulturni antropolog Sebastjan Veber iz Muzeja novejše zgodovine Celje ter antropolog Dan Podjed iz ZRC SAZU.
Rojstni dan na Slovenskem praznujemo šele zadnjih 70 let, današnje potrošniško pretiravanje pa že kaže vplive na okolje
Praznovanje rojstnega dne je na Slovenskem relativno nov pojav. Množično ga praznujemo šele po drugi svetovni vojni. Pred tem so ga praznovali redki, navadno premožnejši meščani, bolj znano je bilo praznovanje godu. V Muzeju novejše zgodovine Celje so pred leti izvedli raziskavo o tem, kako in kaj praznujemo kot osebni praznik. Raziskava je zajela tri širše generacije: v prvi so bili ljudje, rojeni pred letom 1950, v drugi med letoma 1950 in 1980 in v tretji skupini oz. generaciji ljedje, rojeni po letu 1980. Delež ljudi, ki praznuje rojstni dan, se iz generacije v generacijo veča, razloži višja kustodinja Jožica Trateški:
»V generaciji, rojeni do 1950, je 46 odstotkov vprašanih praznovalo god, 23 odstotkov rojstni dan. V naslednji generaciji rojstni dan praznuje že 64 odstotkov ljudi, v generacij, rojeni po letu 1980, pa kar 90 odstotkov vprašanih.«
Sebastjan Weber, kulturni antropolog v Muzeju novejše zgodovine Celje, opozarja še na eno veliko spremembo. Praznovanja so se v devetdesetih letih iz intimnega družinskega prostora preselila v javni prostor.
»To se je začelo s prihodom ameriških verig s hitro prehrano. Ta vzorec se je potem ponovil v nakupovalnih središčih, bazenih, telovadnicah, smučiščih. Gre za neki dodaten način zaslužka, za starše pa pomeni razbremenjenost, saj so rojstni dnevi, ki so prej vsebovali pečenje torte in pospravljanje hiše, dobili alternativo v nekem prostoru, v katerem si ti samo pripeljal otroke, čarodeji in animatorji ter klovni pa so poskrbeli, da so se otroci zabavali.«
Prihaja čas, da razmislimo, ali v vsem tem pretiravamo. Niso redki primeri, ko gre zgodba približno takole: otrok na praznovanje rojstnega dne povabi cel razred sošolcev, tudi do 20 ljudi, zabava jih najeti čarodej, na družbenih omrežjih pa se pohvalimo s torto, ki mora biti Instagramu prijazna. Takšno praznovanje lahko stane več sto evrov. Tudi obdarovanje je zašlo v čudne ekstreme, pravi Dan Podjed, antropolog iz ZRC SAZU, in opozarja, da lahko današnja praznovanja primerjamo s potlačem, obredom uničevanja darov, ki so ga antropologi preučevali pri ljudstvih na SZ Amerike.
»Šla so v čudne ekstreme, vse več je potratnega razdajanja. Treba je pokazati, da imamo veliko in prinesti čim bolj razkošna darila. Mislim, da smo šli že čez rob skrajnosti, kar se kaže v okoljskih problemih, ki jih imamo tako v Sloveniji kot na svetu. Količina odpadkov se neizmerno povečuje in odpadki so povezani s tem, da kupujemo več. Ta trend se sicer počasi preusmerja.«
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Praznovanje rojstnega dne je na Slovenskem relativno nov pojav. Množično ga praznujemo šele po drugi svetovni vojni. Pred tem so ga praznovali redki, navadno premožnejši meščani, bolj znano je bilo praznovanje godu. Praznovanja so se v devetdesetih letih iz intimnega družinskega prostora preselila v javni prostor. Tudi obdarovanje je zašlo v čudne ekstreme, saj je vse več je potratnega razdajanja. Sogovorniki: višja kustodinja Jožica Trateški in kulturni antropolog Sebastjan Veber iz Muzeja novejše zgodovine Celje ter antropolog Dan Podjed iz ZRC SAZU.
Rojstni dan na Slovenskem praznujemo šele zadnjih 70 let, današnje potrošniško pretiravanje pa že kaže vplive na okolje
Praznovanje rojstnega dne je na Slovenskem relativno nov pojav. Množično ga praznujemo šele po drugi svetovni vojni. Pred tem so ga praznovali redki, navadno premožnejši meščani, bolj znano je bilo praznovanje godu. V Muzeju novejše zgodovine Celje so pred leti izvedli raziskavo o tem, kako in kaj praznujemo kot osebni praznik. Raziskava je zajela tri širše generacije: v prvi so bili ljudje, rojeni pred letom 1950, v drugi med letoma 1950 in 1980 in v tretji skupini oz. generaciji ljedje, rojeni po letu 1980. Delež ljudi, ki praznuje rojstni dan, se iz generacije v generacijo veča, razloži višja kustodinja Jožica Trateški:
»V generaciji, rojeni do 1950, je 46 odstotkov vprašanih praznovalo god, 23 odstotkov rojstni dan. V naslednji generaciji rojstni dan praznuje že 64 odstotkov ljudi, v generacij, rojeni po letu 1980, pa kar 90 odstotkov vprašanih.«
Sebastjan Weber, kulturni antropolog v Muzeju novejše zgodovine Celje, opozarja še na eno veliko spremembo. Praznovanja so se v devetdesetih letih iz intimnega družinskega prostora preselila v javni prostor.
»To se je začelo s prihodom ameriških verig s hitro prehrano. Ta vzorec se je potem ponovil v nakupovalnih središčih, bazenih, telovadnicah, smučiščih. Gre za neki dodaten način zaslužka, za starše pa pomeni razbremenjenost, saj so rojstni dnevi, ki so prej vsebovali pečenje torte in pospravljanje hiše, dobili alternativo v nekem prostoru, v katerem si ti samo pripeljal otroke, čarodeji in animatorji ter klovni pa so poskrbeli, da so se otroci zabavali.«
Prihaja čas, da razmislimo, ali v vsem tem pretiravamo. Niso redki primeri, ko gre zgodba približno takole: otrok na praznovanje rojstnega dne povabi cel razred sošolcev, tudi do 20 ljudi, zabava jih najeti čarodej, na družbenih omrežjih pa se pohvalimo s torto, ki mora biti Instagramu prijazna. Takšno praznovanje lahko stane več sto evrov. Tudi obdarovanje je zašlo v čudne ekstreme, pravi Dan Podjed, antropolog iz ZRC SAZU, in opozarja, da lahko današnja praznovanja primerjamo s potlačem, obredom uničevanja darov, ki so ga antropologi preučevali pri ljudstvih na SZ Amerike.
»Šla so v čudne ekstreme, vse več je potratnega razdajanja. Treba je pokazati, da imamo veliko in prinesti čim bolj razkošna darila. Mislim, da smo šli že čez rob skrajnosti, kar se kaže v okoljskih problemih, ki jih imamo tako v Sloveniji kot na svetu. Količina odpadkov se neizmerno povečuje in odpadki so povezani s tem, da kupujemo več. Ta trend se sicer počasi preusmerja.«
V letu 2023 je zaradi prevelike hitrosti v prometnih nesrečah umrlo 32 udeležencev. Verjetno katerega izmed nas nizke omejitve motijo, vendar so ključne za ohranjanje prometne varnosti. Za boljše rezultate v občinah nameščajo različne hitrostne ovire in opozorila. Strokovnjaki ugotavljajo, da je med učinkovitejšimi tako imenovana pametna prometna signalizacija, ki tudi manj posega v fizično okolje. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Poletna turistična sezona, ki je za večino slovenskih občin glavni čas prihodkov iz turistične takse, se bliža koncu. Tako prebivalci Slovenije kot turisti iz drugih držav so dolžni v registriranem prenočitvenem obratu ob poravnavi storitve za prenočevanje oziroma ugodnosti, ki so jih deležni v kraju, plačati turistično in promocijsko takso. Kakšen je namen obeh taks in kako bodo občine v prihodnjem letu porabile denar iz turistične takse, je Julija Kandare izvedela pri Dubravki Kalin, generalni direktorici Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. O namenu promocijske takse, ki jo turist plača skupaj s turistično takso, pa se je pogovarjala z Martino Gojkošek, vodjo korporativnega PR-a na Slovenski turistični organizaciji.
Dopoldne smo v oddaji Prvi na obisku spoznali Grad Podčetrtek, ki je po letih propadanja zasijal v novi podobi. V Sloveniji naj bi imeli okrog 500 gradov in dvorcev. Usoda številnih je počasen propad, pri poskusih oživitve pa so težava neurejena lastništva in strog konservatorski pristop. Država naj bi skrbela za nekaj več kot 166 grajskih objektov. Marko Rozman se je za informacije obrnil tudi na državnega sekretarja iz ministrstva za kulturo. Matevž Čelik Vidmar je tako najprej nekoliko orisal trenutno stanje gradov in grajskih objektov v državi.
Slovenija je zgledno uredila zakone in predpise s področja preprečevanja korupcije, pri izvajanju in zaznavi korupcije pa se razmere slabšajo in vse bolj zaostaja za najboljšimi. Korupcija škodi tudi gospodarstvu, saj slabi konkurenčnost, z davki zbrana sredstva niso porabljena za dogovorjene namene. Komisija za preprečevanje korupcije in reprezentativna gospodarska in delodajalska združenja so zato objavila skupen poziv k transparentnosti, odgovornosti in poštenemu-integritetnemu poslovanju.
Junakinja otrok in odraslih Pika Nogavička je v soboto prevzela župansko lento in s tem oblast v Velenju. V tem komaj 65 let starem mestu je te dni vse v znamenju Pikinega festivala. Velja za največji otroški festival v Sloveniji, pripravljajo ga že 35 let. Letos ga pripravljajo pod geslom Na zeleno barvam svet in tako na poučne načine spodbujajo k skrbnemu ravnanju z okoljem, rahločutnemu odnosu do narave in ponovni uporabi izdelkov. Iz središča Velenja se v družbi Pike Nogavičke oglaša Metka Pirc.
Ob svetovnem dnevu fizioterapije fizioterapevti opozarjajo, da so čakalne dobe tako dolge, da pacienti pogosto pridejo do obravnave šele, ko bolečina že izzveni, ali takrat, ko bolečina postane že kronična. Povprečna čakalna doba za redno fizioterapevtsko obravnavo je 321 dni, zato poudarjajo, da so sistemski ukrepi nujni. Ob letošnjem svetovnem dnevu sicer opozarjajo na razširjeno težavo – bolečino v spodnjem delu hrbta. Ta prizadene 1 od 13 oseb.
Tudi letos Slovenska Karitas organizira dobrodelne akcije Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo. Z zbranimi sredstvi pomagajo več tisoč ljudem iz držav, ki se soočajo s hudo revščino. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
Če želimo v prihodnje odločati o tem, ali bo umetna inteligenca delovala v najrazličnejših aplikacijah v slovenščini, potem potrebujemo slovensko umetno inteligenco, slovenski ChatGPT. Pri ameriškem podjetju OpenAI so sicer razvili ChatGPT, ki deluje v slovenščini, vendar ni odprt. Podjetja, ki bi želela v svojih aplikacijah uporabiti tovrstno tehnologijo, jo morajo odkupiti od OpenAI. Ko bo razvit slovenski veliki jezikovni model, pa bomo v Sloveniji odločali, kdo ga lahko uporabi. Načeloma bo ta model odprt. Za začetek pa bomo morali zbrati veliko besed, ogromno besed. Najbolje bi bilo, da bi na enem mestu zbrali 40 milijard besed, kar je skoraj vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini. Če bo manj, bo tudi delovalo. V ta namen se je začela nacionalna zbiralna akcija besedil za vzpostavitev slovenskega modela umetne inteligence.
V začetku septembra se vračamo v popolni delovni ritem, tudi če nismo bili dva meseca na dopustu – začetek šole je mejnik, ker se družina vrača v čisto drugačen vsakdanjik in to seveda vpliva tudi na delovni ritem v službi. Zinka Kosec, avtorica knjige Kako lažje preživeti vsak dan 8 ur v službi, o popočitniških izzivih v službi.
Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca je konec avgusta dopolnila 90 let. Pri 47-ih letih se je začela ukvarjati s tekom in teče še danes. Oldočila se je, da na ljubljanskem maratonu, ki bo 20. oktobra, preteče polovični maraton. Jasmina Kozina Praprotnik, ki je o njej napisala biografski roman O deklici, ki se ni pustila postarati, jo bo spremljala pri teku na ljubljanskih ulicah. Ali bo Kazimiri Lužnik uspelo izboljšati svetovni rekord na 21 kilometrov v njeni starostni kategoriji? Jana Bajželj se je pogovarjala z Jasmino in Urbanom Praprotnikom, ki je tekaški trener in profesor športne vzgoje. Na fotografiji sta Kazimira Lužnik in Jasmina Kozina Praprotnik
Svoj štiriletni mandat začenja nova predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija Natalija Gorščak, ki je zdaj opravljala funkcijo vršilke dolžnosti predsednika uprave. Na ta položaj jo je z 11 glasovi imenoval Svet RTV. Natalija Gorščak je večino članov sveta prepričala s konkretnim programom in časovno določenimi ukrepi. Ob nastopu svojega mandata napoveduje spremembe, ki jih javnost tudi pričakuje. K spremembam javni zavod po njenem zavezuje tudi dvig RTV-prispevka.
Julija in avgusta se je kar nekaj mladih udeležilo olimpijad iz matematike, fizike, ekonomije in astronomije. Nadobudni tekmovalci so prinesli domov kar 13 medalj, poudarili pa so, da je bilo za dosežene rezultate potrebno zelo veliko truda in učenja. Vendar priprave, pa tudi nekateri drugi stroški, niso popolnoma kriti z javnimi sredstvi, ki jih priskrbita ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Zato Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije upa na spremembe. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Klara Eva Kukovičič.
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, Branko Ravnik, ki ga je vlada za mandat petih let imenovala pred nekaj več kot 100 dnevi, je na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavil prednostne naloge, s katerimi želi vplivati na bolj transparentne in bolj pravične poslovne odnose med deležniki v verigi preskrbe s hrano. Ta veriga vključuje primarno pridelavo, predelavo, distribucijo, veleprodajo in maloprodajo do končnega potrošnika. O novostih, ki jih z veliko zagrizenostjo namerava izpeljati novi »prehranski varuh« pa v pogovoru z Jernejko Drolec.
Včeraj se je na Bledu začel dvodnevni 19. Blejski strateški forum, letos poteka pod naslovom Svet vzporednih realnosti. O današnjih izstopajočih temah je več povedal Aleš Kocjan.
Znano je, da imajo šole velike težave s pomanjkanjem kadrov. Premalo je učiteljev tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Najbolj izrazito je pomanjkanje šolnikov s področja naravoslovja in matematike, tehničnih predmetov in informatike, primanjkuje pa tudi strokovnjakov za delo z otroki s posebnimi potrebami. In posledice? Na eni strani izgoreli zaposleni, na drugi pa slabša kakovost v izobraževalnem sistemu. Več v prispevku Urške Valjavec
Romska skupnost je v zadnjih tednih, tudi v medijih, deležna precej ostrega dialoga, zato je toliko bolj pomembno, da v tem času na površje pridejo tudi boljši in svetlejši primeri iz skupnosti. Sinoči smo v Naših poteh na Prvem že lahko prisluhnili pogovoru z Bojano Rozman iz Bele krajine, ki je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman se je tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost, pogovarjal Sandi Horvat. In izzivov na področju vzgoje in izobraževanja je kar nekaj, pravi Bojana Rozman.
"Koraki za zlato prihodnost otrok" so koraki, ki jih je avgusta prav vsak dan opravil Zoran Drobnjak. Hodil je za otroke z rakom, ki se združujejo v Inštitutu zlata pentljica. O svoji izkušnji bolezni pa pripoveduje Tomi Jakša.
Prvi dan pouka se danes začenja za 192.774 osnovnošolcev, od tega je 20.173 prvošolcev (v lanskem šolskem letu jih je bilo 550 več - 20.716), srednje šole pa so vrata odprle za okoli 84 tisoč dijakov. Novo šolsko leto ni nekaj posebnega le za učence, ki se v šolske klopi vračajo po dveh mesecih počitnic, letos ga gotovo z resnostjo in zanimanjem pričakujejo tudi vodstva šol in učitelji. Kar nekaj novosti je v šolskem letu, tudi za učence, zato se je Ekipa Prvega odpravila do ene od šol v bližini Ljubljane. Špela Šebenik.
V luči nedavnih dogodkov, ko so se pripadniki romske skupnosti, tudi mladoletni, spravili na policiste, že več tednov poteka razprava v javnosti in stroki, ali bi bilo treba sprejeti ostrejša pravila za kaznovanje mladoletniškega kriminala. Nova Slovenija je v parlamentarni postopek vložila predlog, po katerem bi tudi mladoletnim lahko izrekli zaporno kazen. Stroka temu enotno in odločno nasprotuje. Več represije ali zvišanje zagroženih kazni ne bo odvrnilo potencialnih storilcev kaznivih dejanj, ne odraslih ne mladoletnih. Četudi gre za Rome, opozarja stroka.
Zakaj se v Evropi zmanjšuje prodaja električnih avtomobilov, zlasti na nemškem trgu? Kaj so vzroki za kitajsko avtomobilistično pomlad in ali so električni avtomobili res edina alterativa za zeleni prehod? Nad slabo prodajo električnih avtomobilov tarnajo tudi slovenski trgovci. Razlogi za prodajno zimo so med drugim visoke cene električnih avtomobilov, pomanjkanje surovin za njihovo proizvodnjo in nezadostna polnilna infrastruktura. A tisto, kar morda najbolj skrbi uveljavljene evropske proizvajalce avtomobilov, pa je kitajska konkurenca, ki s cenovno konkurenčnimi avtomobili že meša prodajne štrene. Kam bo šla električna mobilnost in ali je nanjo zares pripravljena tudi Slovenija, pa v pogovoru s strokovnjakom za trajnostno mobilnost Andrejem Brglezom.
Neveljaven email naslov