Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj dokument tudi v Sloveniji nima uradnega značaja
Kljub opravičilu se še vedno ni poleglo razburjenje zaradi besed predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija in italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija na spominaski slovesnosti v Bazovici pri Trstu, kjer smo spet lahko slišali besede o etničnem čiščenju Italijanov in o italijanski Istri in Dalmaciji. V slovenskih odzivih na te besede smo lahko slišali obžalovanje, ker Italija nikoli ni uradno objavila končnega poročila o slovensko-italijanskih odnosih, ki ga je pripravila mešana zgodovinsko-kulturna komisija. Marjan Vešligaj se je pogovarjal s sopredsedujočo članico omenjene komisije Milico Wohinc Kacin, ki je med drugim povedala, da tudi v Sloveniji poročila nismo objavili, tako kot je bilo dogovorjeno.
V obdobju osamosvojitve verjetno nismo bili dovolj pozorni na vedenje nekaterih italijanskih krogov, ki so ob razpadu Jugoslavije videli priložnost za vrnitev po drugi svetovni vojni izgubljenih ozemelj. V začetku devetdesetih let so tamkajšnji mediji bolj kot kadar koli prej ponavljali zgodbe o etničnem čiščenju, celo genocidu nad Italijani, o slovanski grabežljivosti in o sovraštvu do Italijanov. Čeprav so bila odprta povojna vprašanja po večini urejena z osimskimi sporazumi, se je pokazala potreba po skupni obravnavi bolečih zgodovinskih vprašanj. Oktobra leta 1993 sta se zunanji ministrstvi Slovenije in Italije odločili za ustanovitev mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki bi celovito preučila vse pomembne vidike odnosov med državama in narodoma. Predstavnica slovenske strani je bila sopredsednica komisije profesorica Milica Kacin Wohinc.
Poročilo zajema obdobja od leta 1880, ko smo se v tem delu Evrope začeli zavedati narodnih korenin, do londonske spomenice in začetka normalizacije odnosov med državama leta 1956. Razburljivo obdobje, ko je po prvi svetovni vojni območje Primorske zapustilo več kot sto tisoč Slovencev, pa eksodus več kot 200 tisoč Italijanov iz Istre in Dalmacije po drugi svetovni vojni ter vojne in povojne žrtve. Poročilo ne omenja ne etničnega čiščenja ne etnično motiviranega sovraštva, ki bi vodilo množične poboje.
Komisija je končno poročilo soglasno sprejela na zasedanju v Vidmu leta 2000. Njeni člani Slovenci in Italijani so dosegli soglasje o vznemirljivi preteklosti odnosov med obema narodoma, ob spoznanju, da zgodovinska nasprotja ne smejo prerasti v nasprotja sedanjosti in obremenjevati odnosov v prihodnosti. Osnutek poročila sta leta 2001 objavila Primorski dnevnik in tržaški Il Piccollo, nikoli pa ni bil uradno potrjen v nobenem parlamentu, kar je bila prvotna ideja.
A poročilo je vendar bilo objavljeno. V treh jezikih ga je objavila Nova revija, objavil ga je tudi tržaški krožek Premik in danes je na spletnih straneh dostopno vsakomur, ki ga zanima ta tematika. Dovolj je, da odtipkate besede slovensko- italijanski odnosi. Tako je tudi resnica dostopna vsem, ki to želijo in ki zgodovine ne uporabljajo za dnevno politične potrebe.
4472 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zakaj dokument tudi v Sloveniji nima uradnega značaja
Kljub opravičilu se še vedno ni poleglo razburjenje zaradi besed predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija in italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija na spominaski slovesnosti v Bazovici pri Trstu, kjer smo spet lahko slišali besede o etničnem čiščenju Italijanov in o italijanski Istri in Dalmaciji. V slovenskih odzivih na te besede smo lahko slišali obžalovanje, ker Italija nikoli ni uradno objavila končnega poročila o slovensko-italijanskih odnosih, ki ga je pripravila mešana zgodovinsko-kulturna komisija. Marjan Vešligaj se je pogovarjal s sopredsedujočo članico omenjene komisije Milico Wohinc Kacin, ki je med drugim povedala, da tudi v Sloveniji poročila nismo objavili, tako kot je bilo dogovorjeno.
V obdobju osamosvojitve verjetno nismo bili dovolj pozorni na vedenje nekaterih italijanskih krogov, ki so ob razpadu Jugoslavije videli priložnost za vrnitev po drugi svetovni vojni izgubljenih ozemelj. V začetku devetdesetih let so tamkajšnji mediji bolj kot kadar koli prej ponavljali zgodbe o etničnem čiščenju, celo genocidu nad Italijani, o slovanski grabežljivosti in o sovraštvu do Italijanov. Čeprav so bila odprta povojna vprašanja po večini urejena z osimskimi sporazumi, se je pokazala potreba po skupni obravnavi bolečih zgodovinskih vprašanj. Oktobra leta 1993 sta se zunanji ministrstvi Slovenije in Italije odločili za ustanovitev mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki bi celovito preučila vse pomembne vidike odnosov med državama in narodoma. Predstavnica slovenske strani je bila sopredsednica komisije profesorica Milica Kacin Wohinc.
Poročilo zajema obdobja od leta 1880, ko smo se v tem delu Evrope začeli zavedati narodnih korenin, do londonske spomenice in začetka normalizacije odnosov med državama leta 1956. Razburljivo obdobje, ko je po prvi svetovni vojni območje Primorske zapustilo več kot sto tisoč Slovencev, pa eksodus več kot 200 tisoč Italijanov iz Istre in Dalmacije po drugi svetovni vojni ter vojne in povojne žrtve. Poročilo ne omenja ne etničnega čiščenja ne etnično motiviranega sovraštva, ki bi vodilo množične poboje.
Komisija je končno poročilo soglasno sprejela na zasedanju v Vidmu leta 2000. Njeni člani Slovenci in Italijani so dosegli soglasje o vznemirljivi preteklosti odnosov med obema narodoma, ob spoznanju, da zgodovinska nasprotja ne smejo prerasti v nasprotja sedanjosti in obremenjevati odnosov v prihodnosti. Osnutek poročila sta leta 2001 objavila Primorski dnevnik in tržaški Il Piccollo, nikoli pa ni bil uradno potrjen v nobenem parlamentu, kar je bila prvotna ideja.
A poročilo je vendar bilo objavljeno. V treh jezikih ga je objavila Nova revija, objavil ga je tudi tržaški krožek Premik in danes je na spletnih straneh dostopno vsakomur, ki ga zanima ta tematika. Dovolj je, da odtipkate besede slovensko- italijanski odnosi. Tako je tudi resnica dostopna vsem, ki to želijo in ki zgodovine ne uporabljajo za dnevno politične potrebe.
Danes smo obkroženi z raznimi pametnimi napravami in večnim cinglanjem aparatur. V svetu, polnem hrupa, govoric, piskov sporočil, raznih opozoril in opomnikov, se tako lahko vprašamo, ali drug drugega sploh še slišimo. In prav to je ključno vprašanje predstave z naslovom A me slišiš, katere idejna vodja je glasbenica in pedagoginja Anja Strajnar. Predstava namreč prikazuje, kako otroci in odrasli pri digitalni komunikaciji prepogosto pozabijo, da je na drugi strani sporočila človek.
Najprej s sobotnim Martinovim, nato pa tudi z veselim decembrom se bližamo obdobju, ki ga poleg veselja in radosti zaznamuje tudi alkohol. Njegovo uživanje postane ekstremno nevarno, ko vinjeni sedemo za volan. Slovenija si po mnogih drugih državah tudi zato prizadeva za uvedbo alkoholne ključavnice. Gre za sistem, pri katerem morajo vozniki opraviti test alkoholiziranosti. Če ta v izpihanem zraku izkaže vsebnost alkohola, se avto ne prižge. Več v prispevku Reneja Markiča. foto: Bor Slana/STA
»Varnost v Sloveniji je na visoki ravni,« je na 9.nacionalni konferenci Varnost v lokalnih skupnostih v Kranju, ki jo je skupaj z mestno občino in drugimi institucijami pripravila Fakulteta za varnostne vede, povedal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Konferenca o varnosti v lokalnem okolju predstavlja dobre prakse, aktualne teme in raziskovanje varnosti v lokalnem okolju v zadnjih dvanajstih letih. O raziskavah in ugotovitvah se je Aljana Jocif pogovarjala z dr. Gorazdom Meškom, predstojnikom katedre za kriminologijo Fakultete za varnostne vede Univerze v Ljubljani.
Evropska unija pripravlja zakonodajo, ki bo urejala področje umetne inteligence, s čimer postaja vodilna na tem področju v globalnem pogledu. Omejila bo sledenje ljudem, diskriminacijo in zbiranje njihovih informacij, mnoga podjetja, kot je denimo ChatGPT, pa bodo morala do določene mere spremeniti svoje delovanje. S poročevalcema o zakonu o umetni inteligenci Brandom Benifejem in Dragoşom Tudorachejem se je v Strasbourgu pogovarjal Rene Markič.
Kupci po novem na maloprodajnem računu lahko za vse vrste in kose mesa razberejo ali je v trgovinski mesnici kupljeno meso slovenskega porekla. Od začetka meseca novembra je namreč v veljavi sprememba pravilnika o zagotavljanju sledljivosti porekla za nepredpakirano sveže goveje, prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso. Ta sprememba omogoča vpogled v količinske tokove mesa živali rojenih v slovenskih hlevih in preprečuje morebitna zavajanja glede porekla. Nove zahteve glede označevanja sicer zadevajo samo trgovce, ki prodajajo meso v mesnicah, ne pa tudi gostinske prodaje ali javne zavode. Jernejka Drolec se je o tem pogovarjala s predstavniki rejcev, mesne industrije in trgovci.
Ob današnjem svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga zaznamujemo od leta 2008 smo se pogovarjali z jezikoslovko in naravno govorko prekmurske romščine, Samanto Baranja. Obstaja en romski jezik in več narečij romskega jezika. Samo v Evropi jih beležimo okoli tisoč, od tega najmanj štiri v Sloveniji. Ravno zaradi velikega števila narečij, standardizacija jezika zaenkrat ni možna. S Samanto Baranja se je pogovarjal Sandi Horvat.
V današnji praznični oddaji na dan spomina na mrtve gostimo predsednico Slovenskega društva hospic Renato Jakob Roban; zdravnico onkologinjo, vodjo oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana in predsednico Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo Majo Ebert Moltara ter publicistko in ambasadorko akcije nevladnih organizacij Rad imam življenje Manco Košir. O odnosu do starejših in bolnih ter o smrti in zavedanju o naši minljivosti so med drugim premišljevale v pogovoru z Natašo Lang.
Empatija je v današnjem svetu cenjena. Ali bi bila zaželena tudi, če bi poznali njene temne plati?
Danes praznujemo dan reformacije. Ta v slovenskem prostoru temelji na podobi Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča; šolski učbeniki, tudi mediji, velikokrat zanemarjajo prispevek prekmurskih protestantskih duhovnikov in učiteljev za razvoj slovenske identitete na levem bregu reke Mure. V tokratni praznični oddaji, ki smo ji dali naslov Prekmurski protestantizem v medijih nekoč in danes, gosta zgodovinarka Darja Kerec in evangeličanski duhovnik Aleksander Erniša osvetljujeta pomen protestantizma za današnji čas in podobo protestantizma v medijih danes in nekoč v Prekmurju.
Tomaž Hostnik, 31-letni klasično izobraženi pianist in skladatelj, je eden največjih posebnežev slovenskega šansona. Njegov opus polni več kot sto skladb v slovenskem jeziku, kar vključuje celotne repertoarje zasedb Vudlenderji, Drajnarjuva vampa in Hostnik pa Krečič. Piše glasbo za otroke, film in gledališče.V svojih pesmih se pogosto loteva obskurnih tematik in nenavadnih človeških značajev. Skladba Dekle iz zlatih sanj, s katero se je kot zadnji, deseti tekmovalec predstavil na letošnjem festivalu šansona, je subverzivna predelava klišejskega formata ljubezenske pesmi; gre namreč za 'ljubezenski' spev predatorja nič hudega sluteči žrtvi. Šanson je oblečen v razgibano, igrivo glasbeno formo, v kateri se popularnoglasbene zvrsti spojijo s klasičnim glasbenim znanjem. S Tomažem Hostnikom se je pogovarjal glasbeni urednik urednik Andrej Prezelj.
Tomaž Domicelj že več kot 55 let dejaven na slovenskem popularnem glasbenem prizorišču. Slovencem je s prepesnitvami približal poezijo ameriških in britanskih protestnih pesnikov in njihova življenja. Prenekatera karierna izkušnja je povezana tudi z delom v slovenski redakciji BBC-ja. Vedoželjno je spremljal dogajanje na svetovni glasbeni sceni, saj med poznavalci velja za potujoči leksikon," nagrajenca Tomaža Domicelja utemeljuje žirija. "V zajetnem avtorskem opusu najdemo veliko besedil za znane slovenske izvajalce, sodelovanja na festivalih pop, rock in narečne glasbe ter producentsko delo za velikokrat tudi mlajše izvajalce. Glasbene dosežke izpričuje s tehtnimi albumi, lahko pa se pohvali tudi z nekaj ponarodelimi pesmimi. S Tomažem Domiceljem se je pogovarjala glasbena urednica Teja Klobčar.
S člani žirije, ki bo na koncu odločila, kateri šanson je bil letos najboljši, se je pogovarjal glasbeni urednik Andrej Prezelj. Šanson leta 2023 bodo izbrali Leon Firšt, Boštjan Gombač, Vita Mavrič, Mia Žnidarič in Slavko Pregl.
Verjetno eden najbolj znanih in najbolj aktivnih Slatinčanov, Aleksander Jurkovič, znan tudi pod umetniškim imenom Nani Poljanec, je strasten zbiratelj. Pa tudi ljubitelj šansona, saj je ob prireditvi Festival slov. šansona na ogled tudi njegova razstava o zgodovini tega festivala. In ko Radio Slovenija praznuje 95. rojstni dan, Nani Poljanec slavi 35 let svojega kulturnega ustvarjanja. O njegovih zbirkah, prireditvah v okviru KunstFestivala in odnosu do šansona in radija se je z 'ljudskim ustvarjalcem', ko t si pravi sam, pogovarjala Andreja Čokl.
Franci Plohl je bil duša in srce festivala šansona v Rogaški Slatini ob njegovih začetkih. V terenskem studiu ga je gostila glasbena urednica Simona Moličnik.
Na dan RTV smo pokukali v zgodovino našega radia in v naš arhiv ter poskušali izvedeti, kako je bilo na samem začetku, leta 1928? Kakšen je bil prvi radijski studio, katere vsebine so lahko poslušali ljudje prek radijskih sprejemnikov, ki so bili takrat statusni simbol? Špela Šebenik se je o zgodovini naše hiše pogovarjala z nekdanjim kolegom Pavletom Jakopičem, ki je že kot otrok sodeloval pri snemanju radijskih iger, bil nato asistent režije, pomočnik radijskega direktorja, televizijski napovedovalec vremena, med drugim pa je več kot 20 let pripravljal tudi radijske oddaje Na današnji dan. Od najstarejšega posnetka, ki ga hranimo v arhivu, prek prve radijske igre za otroke (Zvezdice zaspanke) do prvega TV Obzornika ...
Jesen je poleg vsega ostalega dogajanja tudi nekoliko bolj znanstveno obarvana. Med drugim je to čas znanstvenih nagrad, v mednarodnem prostoru so to seveda predvsem Nobelove nagrade, pri nas so najvišja državna priznanja za dosežke v znanosti Zoisove nagrade. V naslednjih minutah bomo nekoliko osvetlili letošnja Zoisova nagrajenca za življenjsko delo, fizika prof. dr. Danila Zavrtanika z Univerze v Novi Gorici in matematika prof. dr. Josa Vukmana z Univerze v Mariboru.
Šele pred prvim novembrom smo, a tisti, ki ne moremo brez smuči, se že oziramo proti planinam in čakamo na prvi sneg. Podobno velja za smučarske navdušence povsod vzdolž Alp – tudi v Dolomitih. Predel med Trentinskim, Južno Tirolsko in Pokrajino Belluno velja za enega najlepših alpskih predelov, zato ni naključje, da je že desetletja pod Unescovo zaščito. A hkrati gre za območje, ki je po vojni doživelo izreden turistični razvoj, zlasti zaradi smučarije. Več kot ducat tamkajšnjih smučišč se je že pred pol stoletja razvojno povezalo v združenje Dolomiti SuperSki – in naslednje minute namenjamo prav prihajajoči smučarski sezoni pri njih. Več o njej pa v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Kakšen volilni sistem bi bil za Slovenijo najprimernejši – večna tema razprav stroke in politike. Da bi si volivci želeli več vpliva pri izbiri poslancev je jasno že dolgo. Zdaj pa je to potrdila tudi anketa, ki jo je na svoji spletni strani objavila vlada. Tudi na parlamentarnih volitvah, torej pri izbiri poslancev, si želijo možnost uveljavljanja prednostnega glasu – kot ga imajo pri volitvah poslancev v evropski parlament. Kaj je vlada še spraševala in kakšni so odgovori. O tem z Jolando Lebar
Zakonodaja o avtorskih pravicah in intelektualni lastnini se mora prilagoditi spremembam, ki jih je prinesel razvoj informacijske družbe. Kopiranje, deljenje, reproduciranje, spreminjanje in objavljanje so s sodobno tehnologijo postala ravnanja, ki jih lahko počne vsak s primerno napravo, povezano na internet, zato gre za zakonodajo, ki se tiče vseh. Kako naj pravo podpre univerzalno pravico do znanja? O tem so razpravljali na četrtem Dnevu odprtega znanja. O ključnih dilemah v prispevku Urške Henigman.
Kaj vse odlikuje dobrega govorca, zakaj je govorjeni jezik v vseh oblikah pomemben, po katerih priročnikih poseči za informacije o pravilni izgovarjavi, kakšne novosti pripravlja pravopisna komisija… O vsem tem in drugih priporočilih za lepo govorjeno slovenščino v pogovoru z docentko doktorico Tino Lengar Verovnik, predavateljico na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in znanstveno sodelavko na ZRC SAZU, na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je raziskovalka pri projektu priprave novih pravopisnih pravil in slovarja. Pred podelitvijo nagrade kristalni mikrofon za dolgoletne dosežke na napovedovalskem področju in priznanja Ane Mlakar za mladega napovedovalca Društva napovedovalcev Slovenija 7. novembra ob 20-ih na Radiu Slovenija, jo je v studio povabila Eva Longyka Marušič.
Neveljaven email naslov