Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Skupni slovensko-italijanski pogled na zgodovino

14.02.2019


Zakaj dokument tudi v Sloveniji nima uradnega značaja

Kljub opravičilu se še vedno ni poleglo razburjenje zaradi besed predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija in italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija na spominaski slovesnosti v Bazovici pri Trstu, kjer smo spet lahko slišali besede o etničnem čiščenju Italijanov in o italijanski Istri in Dalmaciji. V slovenskih odzivih na te besede smo lahko slišali obžalovanje, ker Italija nikoli ni uradno objavila končnega poročila o slovensko-italijanskih odnosih, ki ga je pripravila mešana zgodovinsko-kulturna komisija. Marjan Vešligaj se je pogovarjal s sopredsedujočo članico omenjene komisije Milico Wohinc Kacin, ki je med drugim povedala, da tudi v Sloveniji poročila nismo objavili, tako kot je bilo dogovorjeno.

V obdobju osamosvojitve verjetno nismo bili dovolj pozorni na vedenje nekaterih italijanskih krogov, ki so ob razpadu Jugoslavije videli priložnost za vrnitev po drugi svetovni vojni izgubljenih ozemelj. V začetku devetdesetih let so tamkajšnji mediji bolj kot kadar koli prej ponavljali zgodbe o etničnem čiščenju, celo genocidu nad Italijani, o slovanski grabežljivosti in o sovraštvu do Italijanov. Čeprav so bila odprta povojna vprašanja po večini urejena z osimskimi sporazumi, se je pokazala potreba po skupni obravnavi bolečih zgodovinskih vprašanj. Oktobra leta 1993 sta se zunanji ministrstvi Slovenije in Italije odločili za ustanovitev mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki bi celovito preučila vse pomembne vidike odnosov med državama in narodoma. Predstavnica slovenske strani je bila sopredsednica komisije profesorica Milica Kacin Wohinc.

Poročilo zajema obdobja od leta 1880, ko smo se v tem delu Evrope začeli zavedati narodnih korenin, do londonske spomenice in začetka normalizacije odnosov med državama leta 1956. Razburljivo obdobje, ko je po prvi svetovni vojni območje Primorske zapustilo več kot sto tisoč Slovencev, pa eksodus več kot 200 tisoč Italijanov iz Istre in Dalmacije po drugi svetovni vojni ter vojne in povojne žrtve. Poročilo ne omenja ne etničnega čiščenja ne etnično motiviranega sovraštva, ki bi vodilo množične poboje.

Komisija je končno poročilo soglasno sprejela na zasedanju v Vidmu leta 2000. Njeni člani Slovenci in Italijani so dosegli soglasje o vznemirljivi preteklosti odnosov med obema narodoma, ob spoznanju, da zgodovinska nasprotja ne smejo prerasti v nasprotja sedanjosti in obremenjevati odnosov v prihodnosti. Osnutek poročila sta leta 2001 objavila Primorski dnevnik in tržaški Il Piccollo, nikoli pa ni bil uradno potrjen v nobenem parlamentu, kar je bila prvotna ideja.

A poročilo je vendar bilo objavljeno. V treh jezikih ga je objavila Nova revija, objavil ga je tudi tržaški krožek Premik in danes je na spletnih straneh dostopno vsakomur, ki ga zanima ta tematika. Dovolj je, da odtipkate besede slovensko- italijanski odnosi. Tako je tudi resnica dostopna vsem, ki to želijo in ki zgodovine ne uporabljajo za dnevno politične potrebe.


Aktualna tema

4474 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Skupni slovensko-italijanski pogled na zgodovino

14.02.2019


Zakaj dokument tudi v Sloveniji nima uradnega značaja

Kljub opravičilu se še vedno ni poleglo razburjenje zaradi besed predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija in italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija na spominaski slovesnosti v Bazovici pri Trstu, kjer smo spet lahko slišali besede o etničnem čiščenju Italijanov in o italijanski Istri in Dalmaciji. V slovenskih odzivih na te besede smo lahko slišali obžalovanje, ker Italija nikoli ni uradno objavila končnega poročila o slovensko-italijanskih odnosih, ki ga je pripravila mešana zgodovinsko-kulturna komisija. Marjan Vešligaj se je pogovarjal s sopredsedujočo članico omenjene komisije Milico Wohinc Kacin, ki je med drugim povedala, da tudi v Sloveniji poročila nismo objavili, tako kot je bilo dogovorjeno.

V obdobju osamosvojitve verjetno nismo bili dovolj pozorni na vedenje nekaterih italijanskih krogov, ki so ob razpadu Jugoslavije videli priložnost za vrnitev po drugi svetovni vojni izgubljenih ozemelj. V začetku devetdesetih let so tamkajšnji mediji bolj kot kadar koli prej ponavljali zgodbe o etničnem čiščenju, celo genocidu nad Italijani, o slovanski grabežljivosti in o sovraštvu do Italijanov. Čeprav so bila odprta povojna vprašanja po večini urejena z osimskimi sporazumi, se je pokazala potreba po skupni obravnavi bolečih zgodovinskih vprašanj. Oktobra leta 1993 sta se zunanji ministrstvi Slovenije in Italije odločili za ustanovitev mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki bi celovito preučila vse pomembne vidike odnosov med državama in narodoma. Predstavnica slovenske strani je bila sopredsednica komisije profesorica Milica Kacin Wohinc.

Poročilo zajema obdobja od leta 1880, ko smo se v tem delu Evrope začeli zavedati narodnih korenin, do londonske spomenice in začetka normalizacije odnosov med državama leta 1956. Razburljivo obdobje, ko je po prvi svetovni vojni območje Primorske zapustilo več kot sto tisoč Slovencev, pa eksodus več kot 200 tisoč Italijanov iz Istre in Dalmacije po drugi svetovni vojni ter vojne in povojne žrtve. Poročilo ne omenja ne etničnega čiščenja ne etnično motiviranega sovraštva, ki bi vodilo množične poboje.

Komisija je končno poročilo soglasno sprejela na zasedanju v Vidmu leta 2000. Njeni člani Slovenci in Italijani so dosegli soglasje o vznemirljivi preteklosti odnosov med obema narodoma, ob spoznanju, da zgodovinska nasprotja ne smejo prerasti v nasprotja sedanjosti in obremenjevati odnosov v prihodnosti. Osnutek poročila sta leta 2001 objavila Primorski dnevnik in tržaški Il Piccollo, nikoli pa ni bil uradno potrjen v nobenem parlamentu, kar je bila prvotna ideja.

A poročilo je vendar bilo objavljeno. V treh jezikih ga je objavila Nova revija, objavil ga je tudi tržaški krožek Premik in danes je na spletnih straneh dostopno vsakomur, ki ga zanima ta tematika. Dovolj je, da odtipkate besede slovensko- italijanski odnosi. Tako je tudi resnica dostopna vsem, ki to želijo in ki zgodovine ne uporabljajo za dnevno politične potrebe.


04.08.2023

Stanje v Komendi ostaja težko

Izjava poveljnika Gasilske zveze Komenda Romana Kancilje


05.08.2023

Meteorolog Branko Gregoričič: »Vreme se počasi umirja, kljub temu bo danes in tudi pomoči marsikje še vedno deževalo.«

Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.


05.08.2023

Cvetka Tomin, generalna sekretarka RKS: Pomembno je vedeti, da nismo sami

Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.


05.08.2023

Na Koroškem se razmere ne umirjajo, na Prevaljah znova prožili sireno

»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.


05.08.2023

Loče so trenutno najbolj poplavljen kraj v občini Brežice

»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.


04.08.2023

Letalski promet zaenkrat poteka nemoteno

Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.


04.08.2023

Vse ekipe Civilne zaščite so na terenu in opreme je dovolj

Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.


04.08.2023

Poljanska in Sevška dolina sta odrezani od sveta, poroča dopisnica Aljana Jocif

O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.


04.08.2023

Razmere v Bohinju se trenutno umirjajo, so pa še zmeraj resne

Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.


04.08.2023

Na Idrijskem največ težav povzročajo plazovi

Poroča poveljnik idrijskih gasilcev Boštjan Brelih.


04.08.2023

Tudi gorski reševalci so udeleženi v reševanje na Tolminskem

Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.


04.08.2023

Najhuje je na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini

Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.


04.08.2023

Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec: "Ljudje naj na pomoč počakajo mirno!"

V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.


04.08.2023

Okrnjen je tudi železniški promet

O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.


03.08.2023

Študentske živilske inovacije s trajnostno komponento

Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.


03.08.2023

Milo Đukanović: Ta oblast služi interesom politike Beograda

V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.


02.08.2023

Kako skrajšati čakalne dobe v zdravstvu?

Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.


02.08.2023

Zeleno laganje evropskih letalskih družb

Potem ko so potrošniške organizacije v preteklih desetletjih že uspešno dosegle prepoved napačnih trditev pri izdelkih, jih ta naloga še čaka na področju storitev. Zeleno letenje je tak bistroumni nesmisel, s katerim poskušajo letalske družbe od potrošnikov iztisniti še kak dodaten evro.


01.08.2023

Črnogorski predsednik Jakov Milatović: "Pričakujem vlado, ki bo končala blokado evropske poti."

Črnogorski predsednik Jakov Milatović bo danes nadaljeval posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank, o katerih bo podelil mandat za sestavo nove vlade. Po pričakovanjih naj bi novi mandatar postal vodja gibanja Evropa zdaj Milojko Spajić, ki se o novi koaliciji pogaja tudi s prosrbsko in prorusko koalicijo strank. Kot je Jakov Milatović povedal v intervjuju našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu, pričakuje vlado, ki bo končala blokado evropske poti in poskrbela, da bo Črna gora v nekaj letih nova članica Evropske unije.


31.07.2023

Klateške jate štorkelj imajo tudi do 70 članic

Rezultati 25-letnega štetja in opazovanja štorkelj kažejo, da populacija v Sloveniji raste, njihova bivališča pa se pomikajo z vzhoda proti zahodu. Cirila Štuber se je o štorkljah v Sloveniji pogovarjala z Uršo Gajšek iz DOPPS. Foto: Urša Gajšek


Stran 28 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov