Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nastal je, ker so delavci in iskalci zlata na ameriškem Divjem zahodu potrebovali bolj vzdržljive hlače. V 50-ih letih prejšnjega stoletja so ga Elvis Presley, James Dean in Marlon Brando spremenili v simbol uporništva, zaradi česar so ga v nekaterih šolah, gledališčih in restavracijah celo prepovedali. Danes pa ga nosimo praktično povsod. Tema današnjega Torkovega kviza: jeans.
26. februar - Dan Levija Straussa, nemško-ameriškega podjetnika, ki je izumil jeans
Kavbojke so nastale, ker so delavci in iskalci zlata na ameriškem Divjem zahodu potrebovali bolj vzdržljive hlače. Gumbi so bili prvotno zadaj, jeans pa so delavci oblekli čez navadna oblačila. Danes jih nosimo praktično povsod. Lea Pisani, svetovalka za kulturo oblačenja, pove, da jeans danes velja za enega izmed največjih izumov tekstilne industrije.
Zanimivo je, da je bil jeans v začetku skorajda nenosljiv. Levi Strauss je naredil kavbojke za delavce, torej neuničljiv material pobarvan z indigom. To barvilo ni vzdržljivo, zato so se kavbojke tudi hitro sprale. Jeans je bil sicer dobro sprejet med delavskim razredom – kupili so en par hlač, ki je trajal in trajal in trajal.
Potem so se zgodila 50-ta, kavbojke so posvojile številne subkulture, frajerji Holivuda pa tudi glasbeniki. Elvis Presley, James Dean in Marlon Brando so jeans spremenili v simbol uporništva, zaradi česar so ga v nekaterih šolah, gledališčih in restavracijah celo prepovedali. Člani skupine The Ramones so recimo svoje kavbojke nosili toliko časa, da so se okoli kolen strgale, njihovi oboževalci pa so mislili, da so take hlače kupili.
Poznam dekleta, ki so 30, 35 let nazaj oblačila mokre kavbojke. Takrat smo lahko kupili samo enakomerno obarvane temno modre kavbojke, mladim dekletom pa to ni bilo dovolj zanimivo. Njihov cilj je bil, da so kavbojke ozke, oprijete. Ker so bile hlače brez elastana – to je bil tog, zelo trd material – jih je bilo treba nekako obleči. Oblekle so jih leže, malo ali še precej mokre. Včasih so si pri zapenjanju zadrge pomagale s kleščami.
Mokre kavbojke, ki so se posušile na telesu, so se namreč po njem lepše oblikovale. A pozor! Kavbojke so narejene iz bombaža. “Bombaž pa je ena izmed najbolj žejnih rastlin. Da zraste, ga je velikokrat treba umetno namakati in oblivati s pesticidi, zaradi česar je ena izmed bolj strupenih tkanin,” opozori sogovornica. Za en par kavbojk porabimo skoraj 7 tisoč litrov vode.
Predstavljam si, da gre za 7 tisoč litrov od začetka rasti bombaža do konca izdelave enih kavbojk. Upam, da ne gre tukaj samo za tehnološki proces izdelave kavbojk. To je res ogromno vode, torej s kavbojkami zelo onesnažujemo naš planet.
Nasveti za nakup kavbojk:
4543 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nastal je, ker so delavci in iskalci zlata na ameriškem Divjem zahodu potrebovali bolj vzdržljive hlače. V 50-ih letih prejšnjega stoletja so ga Elvis Presley, James Dean in Marlon Brando spremenili v simbol uporništva, zaradi česar so ga v nekaterih šolah, gledališčih in restavracijah celo prepovedali. Danes pa ga nosimo praktično povsod. Tema današnjega Torkovega kviza: jeans.
26. februar - Dan Levija Straussa, nemško-ameriškega podjetnika, ki je izumil jeans
Kavbojke so nastale, ker so delavci in iskalci zlata na ameriškem Divjem zahodu potrebovali bolj vzdržljive hlače. Gumbi so bili prvotno zadaj, jeans pa so delavci oblekli čez navadna oblačila. Danes jih nosimo praktično povsod. Lea Pisani, svetovalka za kulturo oblačenja, pove, da jeans danes velja za enega izmed največjih izumov tekstilne industrije.
Zanimivo je, da je bil jeans v začetku skorajda nenosljiv. Levi Strauss je naredil kavbojke za delavce, torej neuničljiv material pobarvan z indigom. To barvilo ni vzdržljivo, zato so se kavbojke tudi hitro sprale. Jeans je bil sicer dobro sprejet med delavskim razredom – kupili so en par hlač, ki je trajal in trajal in trajal.
Potem so se zgodila 50-ta, kavbojke so posvojile številne subkulture, frajerji Holivuda pa tudi glasbeniki. Elvis Presley, James Dean in Marlon Brando so jeans spremenili v simbol uporništva, zaradi česar so ga v nekaterih šolah, gledališčih in restavracijah celo prepovedali. Člani skupine The Ramones so recimo svoje kavbojke nosili toliko časa, da so se okoli kolen strgale, njihovi oboževalci pa so mislili, da so take hlače kupili.
Poznam dekleta, ki so 30, 35 let nazaj oblačila mokre kavbojke. Takrat smo lahko kupili samo enakomerno obarvane temno modre kavbojke, mladim dekletom pa to ni bilo dovolj zanimivo. Njihov cilj je bil, da so kavbojke ozke, oprijete. Ker so bile hlače brez elastana – to je bil tog, zelo trd material – jih je bilo treba nekako obleči. Oblekle so jih leže, malo ali še precej mokre. Včasih so si pri zapenjanju zadrge pomagale s kleščami.
Mokre kavbojke, ki so se posušile na telesu, so se namreč po njem lepše oblikovale. A pozor! Kavbojke so narejene iz bombaža. “Bombaž pa je ena izmed najbolj žejnih rastlin. Da zraste, ga je velikokrat treba umetno namakati in oblivati s pesticidi, zaradi česar je ena izmed bolj strupenih tkanin,” opozori sogovornica. Za en par kavbojk porabimo skoraj 7 tisoč litrov vode.
Predstavljam si, da gre za 7 tisoč litrov od začetka rasti bombaža do konca izdelave enih kavbojk. Upam, da ne gre tukaj samo za tehnološki proces izdelave kavbojk. To je res ogromno vode, torej s kavbojkami zelo onesnažujemo naš planet.
Nasveti za nakup kavbojk:
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Spremenjen družinski zakonik istospolnim parom omogoča sklepanje zakonskih zvez in jim dopušča možnost, da posvojijo otroka pod enakimi pogoji kot raznospolni pari. V tem tednu pa so nasprotniki sprememb v državni zbor vložili pobudo za začetek zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, državni svet pa je izglasoval veto na novelo družinskega zakonika. Podporniki zakona pravijo, da nasprotniki uporabljajo diskurz zastraševanja, pri katerem ne gre za zaščito otrok in še, da že posvojitvena statistika negira njihove argumente. V Sloveniji namreč izvedemo le med 40 in 50 posvojitev letno.
Jutri zaznamujemo mednarodni dan bele palice. Bela palica je med polnočutnimi ljudmi vse bolj prepoznana kot simbol, da pred njimi stoji slep človek, slepim pa pomaga pri neodvisnem, samostojnem in varnem življenju. Ob tej priložnosti bodo jutri pri Združenju prijateljev slepih Slovenije v Celju pripravili že 18. mednarodno srečanje slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev Biseri Savinje, na Kongresnem trgu v Ljubljani pa si lahko ogledate razstavo Ustvarjalci sprememb, ki mimoidoče seznanja s pomembnimi dosežki slepih in slabovidnih. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Mateja Žnuderla, ki je v pogovoru opozoril na vrsto odprtih vprašanj, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjem življenju.
Islandija velja za državo, kjer je stopnja enakosti največja na svetu. Zaradi enakosti so, tako kažejo številne raziskave, prebivalke in prebivalci Islandije eni izmed najsrečnejših ljudi na svetu. Vsako leto pa islandska vlada sprejme na desetine zakonov, ki pripomorejo k še večji enakosti. Eden izmed takšnih zakonov je islandskim očetom omogočil, da lahko po rojstvu otroka ostanejo doma in skrbijo za dojenčka v enakem obsegu kot ženske. Voditeljica Tita Mayer se je pogovarjala z raziskovalko družinskih politik na Univerzi na Islandiji dr. Ásdís A?albjörg Arnalds.
Podobe partizanke Brine, ki v vojaških hlačah in škornjih pleše na mitingu po prisegi bork in borcev Rabske brigade 23. septembra 1943 so ene izmed najbolj ikoničnih fotografij legendarne plesalke in koreografinje Marte Paulin. Njeno življenje je zdaj kronološko popisano v knjigi Samo en ples, ki jo je napisala njena hči Malina Schmidt Snoj. Na predstavitvi knjige je bil Miha Žorž.
Že velikokrat - pravzaprav prevečkrat - smo na naših valovih govorili o domnevnih nepravilnostih v različnih podjetjih in težavah delavcev, tudi o težavah poklicnih voznikov. Tokrat predstavljamo zgodbo enega od njih, ki je svojo pravico iskal tudi na sodišču in ostal praznih rok ter z občutkom, da se mu je zgodila velika krivica. Za piko na i mu grozi še rubež, ker bi mora poravnati tudi sodne stroške toženega delodajalca, za kar pa denarja nima. Ne iščemo nikogaršnjih napa, gre zgolj za zgodbo, ki ji je prisluhnila Karmen Štrancar Rajevec.
Danes obeležujemo mednarodni dan deklic, ki letos poteka pod sloganom »Naš čas je zdaj – naše pravice, naša prihodnost«. Združeni narodi ugotavljajo napredek pri naslavljanju položaja deklic, a še vedno je veliko deklic in žensk po svetu diskriminiranih, izkoriščanih in podrejenih. Kar 32 milijonov deklic ne obiskuje osnovne šole, v nekaterih državah beležijo porast otroških porok in spolnega nasilja, zaskrbljujoč pa je tudi položaj deklet v Ukrajini in v Iranu. Novinarka Tita Mayer se je o položaju deklic pogovarjala z direktorico Amnesty International Slovenije Natašo Posel.
Za chefinjo Ano Roš je produktivno leto. Potem ko je v sodelovanju s slovenskim trgovcem odprla trgovinico sredi prestolnice, so se v petek odprla še vrata pekarne Ana. Kuharska mojstrica ne počiva, čaka jo še nekaj projektov. Predvsem pa se v novi pekarni lahko ustvarjalno izražata mlada pekovska mojstra Nataša Đurič in Anže Kranjec. Več v prispevku Tine Lamovšek.
Fotografska razstava, ki poziva k opredeljevanju do darovanja organov
V Ljubljani se začenja festival Mesto žensk. Rdeča nit 28. festivala sodobnih umetnosti je umetniško raziskovanje rasizma in ekonomskega izkoriščanja, s poudarkom na kolonizaciji jugovzhodne Evrope. Festival napoveduje Miha Žorž.
Papež Frančišek in uradni Vatikan sta v mesecih od začetka vojne v Ukrajini obelodanila že okoli 90 mirovniških izjav in pobud. Ne čudi torej, da o poteh za doseganje miru prav v Rimu razpravljajo tudi filozofi in religiologi z različnih univerz sveta. Zato pa prijetno preseneča, da so simpozij, ki se včeraj in danes odvija na rimskem kampusu Avstralske katoliške univerze, priredili na slovensko pobudo. Podrobneje naš dopisnik Janko Petrovec.
Danes je svetovni dan cerebralne paralize, zato vas Zveza Sonček vabi, da se jim pridružite na ulicah in trgih slovenskih mest, ali pa obiščete Centre Sonček po Sloveniji, saj so odprli svoja vrata in pripravili številne dejavnosti. Cerebralna paraliza je najpogostejša telesna okvara v otroštvu. Je posledica poškodbe razvijajočih se možganov v času nosečnosti, poroda ali v prvih dveh letih življenja. Letos svetovni dan poteka pod geslom »Milijon razlogov«. Namen svetovnega gibanja je ozaveščanje o cerebralni paralizi in podpora tem ljudem v skupnosti na način, da lahko razvijajo in izražajo svoje sposobnosti in zmožnosti, ki jih imajo. Petra Medved se je ob tej priložnosti pogovarjala z direktorjem Zveze Sonček Iztokom Suhadolnikom in uporabnico Varstveno-delovnega centra Sonček Urško Jurman.
Slovenske šole so pred dobrim mesecem odprle svoja vrata za okrog 270.000 učencev in dijakov. Njihovo število v zadnjih letih narašča zaradi večjih generacij otrok, učiteljev pa vse bolj primanjkuje. Bilo naj bi jih več kot tisoč premalo, še posebej kritična so področja matematike, fizike in računalništva. Tudi na to je dobro opozoriti ob 5. oktobru, svetovnem dnevu učiteljev. Ampak ostanimo pri pozitivnih plateh: učiteljski poklic je lahko zelo lep, kar nam je iz prve roke povedal krajinski arhitekt dr. Rock Finale, ki pa je svoje prave poslanstvo našel kot srednješolski učitelj.
Nobelova nagrada za fiziko gre v roke Francoza Alaina Aspecta, Američana Johna Clauserja in Avstrijca Antona Zeilingerja za prelomne eksperimente na področju kvantne prepletenosti.
Na Prvem radijskem programu lahko drevi ob 21-ih in 5 minut prisluhnete prvi od štirih epizod igrane kriminalne nanizanke "Primeri inšpektorja Vrenka". V prvi epizodi z naslovom »Olje na balkonu« višji inšpektor Martin Vrenko rešuje primer umora zdravnika, v katerega naj bi bila vpletena skrivnostna ženska v rdeči obleki. Preostale tri epizode bomo predvajali ob torkovih večerih do 25-ega oktobra. V zahtevnem projektu igranega programa Radia Slovenija je sodelovalo več kot 25 dramskih igralk in igralcev, pod režijo sta se podpisala Ana Krauthaker in Klemen Markovčič.
Ustanovljen je sindikat za ustvarjalnost in kulturo - ZASUK. Ta združuje delavke in delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju, ki večinoma delujejo kot zunanji izvajalci in izvajalke javnih zavodov, nevladnih organizacij in podjetij ter jih povezujejo izkoriščanje ali neplačevanje dela, socialna in finančna negotovost. Svoje načrte za prvo leto delovanja so strnili v dve točki. Prva je izgradnja močnega in demokratičnega sindikata, druga pa reševanje problema izkoriščevalskega odnosa javnih zavodov in zasebnih podjetij, s katerimi sodelujejo delavke in delavci v kulturno-ustvarjalnem sektorju. Miha Žorž se je pogovarjal z dvema koordinatorkama kolektivnega vodstva, Mojco Senegačnik in Marijo Sirk.
Neveljaven email naslov