Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj v mesto pritegne ljudi? Gotovo je to prostor, namenjen njim, ne pločevini, kot se vedno znova izkaže v mestih, kjer si upajo. In dobre vsebine, možnosti druženja. Kadar sta pola harmonična, je zadovoljstvo neizbežno. Kako živahno je slovenjgraško mestno jedro, je preverila Karin Potočnik.
Zaradi postavitve velikih trgovskih centrov na obrobju mest so marsikatera manjša mestna jedra zamrla
Kaj v mesto pritegne ljudi? Gotovo je to prostor, namenjen njim, ne pločevini, kot se vedno znova izkaže v mestih, kjer si upajo. In dobre vsebine, možnosti druženja. Ponudba naredi povpraševanje. Kadar sta pola harmonična, je zadovoljstvo neizogibno.
V jeseni 2015 je Anja Šuler s projektom »Kje je prostor« s konceptom začasne rabe praznih lokalov spodbudil domišljijo posameznikov, ki so v mesto prinesli vsak svoje dejavnosti. Pozitivni učinki so vidni še danes. V treh letih in pol je Čarnica že tretjič ugotovila, da prostori postajajo pretesni, ljudi iz vse Slovenije, ki obiskujejo predavanja in delavnice, je namreč vse več. Bojana Vranjek jih je doslej naštela več kot 8500. Udeležili so se več kot 780 dogodkov.
Prav tako se je pred dobrimi tremi leti rodila zadruga ustvarjalcev “pop up”, ki se je zdaj preimenovala v konceptualno trgovino D.tajl. Združuje enajst kreativnih ljudi, med njimi je oblikovalka tekstilij Andreja Kragelnik:
Naše društvo poudarja povezovanje in predstavitev naših ustvarjalcev širšemu občinstvu. S tem razlogom razstavljamo na lokaciji na glavnem trgu in imamo večjo možnost ponuditi naše izdelke ljudem. Organiziramo tudi različne dogodke, projekte, fotografiranja, razstave, imamo tudi gostujoče umetnike. Se dogaja, vedno imamo nove ideje.
Slovenj Gradec se je na svetovne zemljevide vpisal tudi kot filmsko festivalsko mesto, razloži režiser Tomo Novosel:
Shots je mednarodni festival kratkih neodvisnih filmov, ki bo to leto v Slovenj Gradcu potekal že četrtič. V poletnih mesecu prikažemo nekje 20 filmov, približno iz 120 različnih držav imamo prijave. Od leta 2016 naprej smo uvrščeni na lestvico najboljših sto filmskih festivalov, kar si štejemo v izjemno čast.
Meškova bukvarna je zelo dejavna, knjige ponujajo tako na stojnicah Shotsa kot v Andeškem hramu, kjer se police upogibajo pod težo zapisanih zgodb. Kljub vsem naštetim primerom dobrih praks je v mestu še veliko prostora za vse, ki imajo ideje za oživitev starega mestnega jedra.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kaj v mesto pritegne ljudi? Gotovo je to prostor, namenjen njim, ne pločevini, kot se vedno znova izkaže v mestih, kjer si upajo. In dobre vsebine, možnosti druženja. Kadar sta pola harmonična, je zadovoljstvo neizbežno. Kako živahno je slovenjgraško mestno jedro, je preverila Karin Potočnik.
Zaradi postavitve velikih trgovskih centrov na obrobju mest so marsikatera manjša mestna jedra zamrla
Kaj v mesto pritegne ljudi? Gotovo je to prostor, namenjen njim, ne pločevini, kot se vedno znova izkaže v mestih, kjer si upajo. In dobre vsebine, možnosti druženja. Ponudba naredi povpraševanje. Kadar sta pola harmonična, je zadovoljstvo neizogibno.
V jeseni 2015 je Anja Šuler s projektom »Kje je prostor« s konceptom začasne rabe praznih lokalov spodbudil domišljijo posameznikov, ki so v mesto prinesli vsak svoje dejavnosti. Pozitivni učinki so vidni še danes. V treh letih in pol je Čarnica že tretjič ugotovila, da prostori postajajo pretesni, ljudi iz vse Slovenije, ki obiskujejo predavanja in delavnice, je namreč vse več. Bojana Vranjek jih je doslej naštela več kot 8500. Udeležili so se več kot 780 dogodkov.
Prav tako se je pred dobrimi tremi leti rodila zadruga ustvarjalcev “pop up”, ki se je zdaj preimenovala v konceptualno trgovino D.tajl. Združuje enajst kreativnih ljudi, med njimi je oblikovalka tekstilij Andreja Kragelnik:
Naše društvo poudarja povezovanje in predstavitev naših ustvarjalcev širšemu občinstvu. S tem razlogom razstavljamo na lokaciji na glavnem trgu in imamo večjo možnost ponuditi naše izdelke ljudem. Organiziramo tudi različne dogodke, projekte, fotografiranja, razstave, imamo tudi gostujoče umetnike. Se dogaja, vedno imamo nove ideje.
Slovenj Gradec se je na svetovne zemljevide vpisal tudi kot filmsko festivalsko mesto, razloži režiser Tomo Novosel:
Shots je mednarodni festival kratkih neodvisnih filmov, ki bo to leto v Slovenj Gradcu potekal že četrtič. V poletnih mesecu prikažemo nekje 20 filmov, približno iz 120 različnih držav imamo prijave. Od leta 2016 naprej smo uvrščeni na lestvico najboljših sto filmskih festivalov, kar si štejemo v izjemno čast.
Meškova bukvarna je zelo dejavna, knjige ponujajo tako na stojnicah Shotsa kot v Andeškem hramu, kjer se police upogibajo pod težo zapisanih zgodb. Kljub vsem naštetim primerom dobrih praks je v mestu še veliko prostora za vse, ki imajo ideje za oživitev starega mestnega jedra.
V času epidemije novega koronavirusa je v Sloveniji že tretji teden vzpostavljenih osem nujnih zobozdravstvenih ambulant oziroma tako imenovanih vstopnih točk. Kako poteka zobozdravstvena oskrba, katera so nujna stanja in koliko je bilo obiska v tem času je preverila Mojca Delač. Pogovarjala se je z zobozdravnikom, članom odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Tadejem Ostrcem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Združene države Amerike so konec minulega tedna venezuelskega predsednika Nicolasa Madura obtožile narkoterorizma in ob tem za informacije, ki bi privedle do njegove aretacije, razpisale 15 milijonov dolarjev nagrade. To je še dodaten pritisk na Madura, ki ga Washington ne priznava za predsednika Venezuele. Vendar pa utegne imeti ravno nasprotne učinke, meni poznavalec Latinske Amerike Simon Tecco. Venezuela se že več let sooča s hudo gospodarsko krizo in s pomanjkanjem osnovnih dobrin, tudi v zdravstvu. V razmerah pandemije koronavirusa bi to lahko privedlo do katastrofe.
Skrbno umivanje rok z milom in razkuževanje z alkoholnimi razkužili lahko prepreči okužbo z novim koronavirusom in omeji njegovo širjenje. Vendar pa nekateri ta zaščitni ukrep večkrat opuščajo, ker so njihove roke vedno bolj suhe, rdeče, razpokane, tudi vnete. Navodila, kako naj si roke umivamo in razkužujemo, poznamo. Kakšna pa je ustrezna nega poškodovanih rok, je poizvedel Iztok Kônc. Foto: Mizianitka/ Pixabay
Glasbene šole v Sloveniji obiskuje približno 25.000 osnovnošolcev in nekaj več kot 1.100 dijakov. Glasbene šole se trudijo, da učencem zagotavljajo nemoteno delo tudi naprej, saj se vsak večji izpad kontinuiranega dela takoj pokaže v upadu kondicije. Kako v tem času poteka pouk inštrumenta, ki ga ne moremo enačiti s poukom matematike ali jezika? Pri poučevanju inštrumenta poleg slušnih veščin prevladuje še fina motorika in pravilna telesna drža. Pri teoretičnih predmetih pa gre za uzaveščanje abstraktnih pojmov, kot so višina tona, trajanje in tudi barva. Kako so se glasbene šole lotile pouka na daljavo je raziskal Matej Jevnišek.
Igor Kovač, raziskovalec v Washingtonu, o tem, ali bo recesija ali ne, katero gospodarstvo bo izšlo močnejše in katero ošibljeno in o razočaranju nad razpršenim evropskim odzivom
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V sedanji fazi je mogoče iz vedenja o tem, kako hitro je naraščalo število okuženih in obolelih v preteklosti, zgolj projicirati kakšno bo število obolelih v prihodnosti. Pa tudi ta napoved ni natančna – saj ima virus dolg čas inkubacije, poleg tega je napoved odvisna tudi od tega kako striktno so ljudje upoštevali pravila. Doktor Aleš Fajmut, profesor fizike s fakultete za zdravstvene vede iz Maribora, kjer se ukvarja tudi z matematičnim modeliranjem in simulacijami v zdravstvu.
Ker zdravila proti okužbi z novim koronavirusom še ni, skušajo tudi zdravniki v Sloveniji najtežjim bolnikom pomagati z nekaterimi že znanimi zdravili. Med njimi so tista za malarijo, ebolo, sars in hiv. Gre za poskusno zdravljenje, poudarja dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. O zdravljenju najtežjih bolnikov z novim koronavirusom, ki se zdravijo na intenzivnem oddelku, se je z njim pogovarjal Iztok Kônc. Foto: geraslt/ pixabay
V obdobju koronavirusne bolezni moramo biti doma, da se bo okužba čim manj širila. Družine zato več časa preživijo skupaj. To je lahko dodana vrednost za družinsko življenje, vendar pa se lahko začnejo tudi nesporazumi in trenja, saj imajo različni družinski člani različne poglede na čas, ki naj bi ga preživeli skupaj, še posebno če je v družini več otrok različne starosti. Kako kakovostno preživeti ta čas in na kakšen način naj starši ustvarijo prijetno družinsko vzdušje, o tem se je Petra Medved pogovarjala s psihologom in specialistom klinične psihologije, očetom štirih otrok, doktorjem Aleksandrom Zadelom.
Netopirji so edini leteči sesalci, njihov razpon prhuti pa seže od deset do skoraj 200 cm. V času sezonskih selitev na prezimovališča letijo tudi do 1300 km daleč. Živijo celo več kot 30 let, kar je zaradi njihove majhnosti precej nenavadno. Doslej smo o netopirjih govorili kot o od človeka ogroženi vrsti, zadnje tedne pa smo dobili vtis, da so oni tisti, ki ogrožajo človeka. Na Prvem smo dobili vprašanje, ali je treba pregnati netopirje iz stare vinske kleti, saj so izvor virusa SARS COV-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Nanj sta odgovorila prof. dr. Miroslav Petrovec in biolog Primož Presetnik.
V rubriko Po Sloveniji z dopiniski se nam je oglasila kolegica Gabriela Milošič. Poročala nam je o tem, kakšno je rano jutro na mejnem prehodu Gruškovje,pa o šivanju zaščitnih mask v Kidričevem, o gospodarskih izzivih na ptujskem koncu v času epidemije, potrebi po urgentnem centru in tudi o odlični ideji profesorice s ptujske gimnazije.
In kaj bo prišlo potem - po koncu koronavirusne krize? Kakšne posledice bo imela ne samo na gospodarstvo, ampak tudi na družbo - na naše pojmovanje samih sebe? Za ta vprašanja je še zgodaj, pa vendar: postavlja si jih že marsikdo, zlasti najmanj humanistični misleci. Eden od njih je italijanski filozof in zgodovinar idej Gianluca Bocchi, ki aktualno krizo vidi tudi kot priložnost. Z njim se je pogovarjal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Biblos je prva slovenska elektronska knjižnica in knjigarna. Je distribucijska platforma, ki omogoča izposojo na daljavo in branje na bralnih napravah. Večina knjig je v sllovenskem jeziku, nekaj pa jih je v 11-tih tujih jezikih. V času samoizolacije in pod geslom #ostanidoma je več časa tudi za branje. Ker pa so knjižnice in knjigarne zaprte, ljudje vse bolj posegajo po elektronskih oz. e-knjigah. Ena od možnosti, ki jim to nudi - tudi brezplačno - je portal Biblos, več o njem in izposoji e-knjig v tem času je Andreji Čokl povedala dr. Eva Premk Bogataj, strateška vodja projektov na Beletrini.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Virologinja prof. dr. Maja Ravnikar pravi, da nam bodo v boju proti novemu koronavirusu prav prišle tudi rokavice in doma narejene maske. Strokovnjakinja z Biotehniške fakultete v Ljubljani se zavzema še za čiščenje javnih površin. Opozarja, da bomo le s strogimi ukrepi in široko preventivo lahko v nekaj mesecih obvladali epidemijo."Res moramo zelo paziti!" Študije kažejo, da lahko virus ostane v zraku tudi več ur, na nekaterih površinah, kot je plastika, pa tudi do tri dni. Kar pa še ne pomeni, da lahko še vedno okuži ljudi. Profesorica Ravnikar zato izpostavlja naj se držimo socialne distance. Kitajski podatki namreč kažejo, da je več kot 86 odstotkov okužb izviralo od oseb brez izraženih bolezenskih znakov in simptomov. Sogovornica zato svetuje, naj se vedemo, kot da smo okuženi. Enako naj ravnamo tudi s predmeti, ki jih uporabljamo in se jih dotikamo. V pogovoru podrobneje še o drugih varovalnih ukrepih in tudi o spoznanjih, ki kažejo, da je novi koronavirus premagljiv. Foto: geraslt/ pixabay
Ker mora zagotavljanje hrane, kot osnoven potrebe ljudi, potekati nemoteno tudi v razmerah, ko nas ogroža koronavirus, mora vlada temu kompleksnemu področju nameniti posebno pozornost. Promocija in pozivi k uživanju slovenske hrane, v teh dneh so dobrodošli, težava pa bi lahko bila, če bi kriza zaradi korona virusa prizadela poslovanje živilske industrije. Dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, profesor in raziskovalec z Biotehniške fakultete poudarja , da mora država, za razliko od vseh pretekli desetletij, ko je večino ukrepov usmerjala v razvoj podeželja, v tem trenutku zelo jasno podpre delujoče oskrbne sisteme, to pomeni : tiste kmete, ki proizvajajo surovine za živilsko industrijo, zadruge in živilsko industrijo. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Kako doživlja razmere slovenski kirurg Rudi Zupan, ki živi in dela v Zürichu
Iz Washingtona se oglaša Andrej Stopar. Tudi v ZDA se te dni vse vrti okoli širjenja novega koronavirusa.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije naj bi vsak prebivalec v gospodinjstvu v enem dnevu porabil približno 105 litrov vode iz javnega vodovoda. Da smo s tem tako pomembnim elementom Zemlje še vedno negospodarni, ob Svetovnem dnevu voda opozarja Mihael Jožef Toman, redni profesor na Katedri za ekologijo in varstvo okolja na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Neveljaven email naslov
