Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj v mesto pritegne ljudi? Gotovo je to prostor, namenjen njim, ne pločevini, kot se vedno znova izkaže v mestih, kjer si upajo. In dobre vsebine, možnosti druženja. Kadar sta pola harmonična, je zadovoljstvo neizbežno. Kako živahno je slovenjgraško mestno jedro, je preverila Karin Potočnik.
Zaradi postavitve velikih trgovskih centrov na obrobju mest so marsikatera manjša mestna jedra zamrla
Kaj v mesto pritegne ljudi? Gotovo je to prostor, namenjen njim, ne pločevini, kot se vedno znova izkaže v mestih, kjer si upajo. In dobre vsebine, možnosti druženja. Ponudba naredi povpraševanje. Kadar sta pola harmonična, je zadovoljstvo neizogibno.
V jeseni 2015 je Anja Šuler s projektom »Kje je prostor« s konceptom začasne rabe praznih lokalov spodbudil domišljijo posameznikov, ki so v mesto prinesli vsak svoje dejavnosti. Pozitivni učinki so vidni še danes. V treh letih in pol je Čarnica že tretjič ugotovila, da prostori postajajo pretesni, ljudi iz vse Slovenije, ki obiskujejo predavanja in delavnice, je namreč vse več. Bojana Vranjek jih je doslej naštela več kot 8500. Udeležili so se več kot 780 dogodkov.
Prav tako se je pred dobrimi tremi leti rodila zadruga ustvarjalcev “pop up”, ki se je zdaj preimenovala v konceptualno trgovino D.tajl. Združuje enajst kreativnih ljudi, med njimi je oblikovalka tekstilij Andreja Kragelnik:
Naše društvo poudarja povezovanje in predstavitev naših ustvarjalcev širšemu občinstvu. S tem razlogom razstavljamo na lokaciji na glavnem trgu in imamo večjo možnost ponuditi naše izdelke ljudem. Organiziramo tudi različne dogodke, projekte, fotografiranja, razstave, imamo tudi gostujoče umetnike. Se dogaja, vedno imamo nove ideje.
Slovenj Gradec se je na svetovne zemljevide vpisal tudi kot filmsko festivalsko mesto, razloži režiser Tomo Novosel:
Shots je mednarodni festival kratkih neodvisnih filmov, ki bo to leto v Slovenj Gradcu potekal že četrtič. V poletnih mesecu prikažemo nekje 20 filmov, približno iz 120 različnih držav imamo prijave. Od leta 2016 naprej smo uvrščeni na lestvico najboljših sto filmskih festivalov, kar si štejemo v izjemno čast.
Meškova bukvarna je zelo dejavna, knjige ponujajo tako na stojnicah Shotsa kot v Andeškem hramu, kjer se police upogibajo pod težo zapisanih zgodb. Kljub vsem naštetim primerom dobrih praks je v mestu še veliko prostora za vse, ki imajo ideje za oživitev starega mestnega jedra.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kaj v mesto pritegne ljudi? Gotovo je to prostor, namenjen njim, ne pločevini, kot se vedno znova izkaže v mestih, kjer si upajo. In dobre vsebine, možnosti druženja. Kadar sta pola harmonična, je zadovoljstvo neizbežno. Kako živahno je slovenjgraško mestno jedro, je preverila Karin Potočnik.
Zaradi postavitve velikih trgovskih centrov na obrobju mest so marsikatera manjša mestna jedra zamrla
Kaj v mesto pritegne ljudi? Gotovo je to prostor, namenjen njim, ne pločevini, kot se vedno znova izkaže v mestih, kjer si upajo. In dobre vsebine, možnosti druženja. Ponudba naredi povpraševanje. Kadar sta pola harmonična, je zadovoljstvo neizogibno.
V jeseni 2015 je Anja Šuler s projektom »Kje je prostor« s konceptom začasne rabe praznih lokalov spodbudil domišljijo posameznikov, ki so v mesto prinesli vsak svoje dejavnosti. Pozitivni učinki so vidni še danes. V treh letih in pol je Čarnica že tretjič ugotovila, da prostori postajajo pretesni, ljudi iz vse Slovenije, ki obiskujejo predavanja in delavnice, je namreč vse več. Bojana Vranjek jih je doslej naštela več kot 8500. Udeležili so se več kot 780 dogodkov.
Prav tako se je pred dobrimi tremi leti rodila zadruga ustvarjalcev “pop up”, ki se je zdaj preimenovala v konceptualno trgovino D.tajl. Združuje enajst kreativnih ljudi, med njimi je oblikovalka tekstilij Andreja Kragelnik:
Naše društvo poudarja povezovanje in predstavitev naših ustvarjalcev širšemu občinstvu. S tem razlogom razstavljamo na lokaciji na glavnem trgu in imamo večjo možnost ponuditi naše izdelke ljudem. Organiziramo tudi različne dogodke, projekte, fotografiranja, razstave, imamo tudi gostujoče umetnike. Se dogaja, vedno imamo nove ideje.
Slovenj Gradec se je na svetovne zemljevide vpisal tudi kot filmsko festivalsko mesto, razloži režiser Tomo Novosel:
Shots je mednarodni festival kratkih neodvisnih filmov, ki bo to leto v Slovenj Gradcu potekal že četrtič. V poletnih mesecu prikažemo nekje 20 filmov, približno iz 120 različnih držav imamo prijave. Od leta 2016 naprej smo uvrščeni na lestvico najboljših sto filmskih festivalov, kar si štejemo v izjemno čast.
Meškova bukvarna je zelo dejavna, knjige ponujajo tako na stojnicah Shotsa kot v Andeškem hramu, kjer se police upogibajo pod težo zapisanih zgodb. Kljub vsem naštetim primerom dobrih praks je v mestu še veliko prostora za vse, ki imajo ideje za oživitev starega mestnega jedra.
Slovenska računalniška alpikacija KOBI bo pomagala 700 milijonom dislektikom po vsem svetu. Aplikacija s svojimi nastavitvami omogoča preoblikovanje besedila na način, ki je ne samo prijazen, ampak tudi izjemno koristen. Po besedah strokovnjaka na področju bralnih težav, profesorja defektologije dr. Marka Kalana, omogoča bolj tekoče in pravilno branje ter pomaga k oblikovanju boljšega bralčevega odnosa do besedil in tiskanega gradiva.
Teš od uvoza premoga trenutno loči še en korak, sprememba okoljevarstvenega dovoljenja. Agencija za okolje je namreč sporočila, da za načrtovan uvoz premoga okoljevarstvenega soglasja ne potrebujejo. V elektrarni sicer zagotavljajo, da v letnih in srednjeročnih poslovnih načrtih uvoza še ne načrtujejo, saj da njihova strategija delovanja temelji na izrabi domačega premoga. A kot lahko že dolgo slišimo iz energetskih krogov, je bilo mešanje premoga s tujim načrtovano od začetka. Da je bila javnost glede zalog lignita zavedena, je ugotovila tudi državnozborska komisija za Teš iz prejšnjega sklica.
Cesarjeva nova oblačila, Grdi raček, Mala morska deklica, Snežna kraljica, Kraljična na zrnu graha, Stanovitni kositrni vojak, … Pravljice Hansa Christiana Andersena zaradi prevodov v menda več kot 150 jezikov poznajo otroci po vsem svetu. Andersen je celo najbolj znan tuji avtor na Kitajskem, njegov velik oboževalec pa je bil tudi nekdanji kitajski voditelj Mao Cetung. Še nekaj manj znanih dejstev o danskem pravljičarju smo zbrali v Torkovem kvizu.
Družba slovenski državni gozdovi v soboto, 6. aprila, organizira drugo vseslovensko akcijo »Pomladimo gozdove 2019«, kot odgovor na naravne nesreče ki so se zgodile in kot odgovor na uresničevanje ciljev družbe. Lani se je te akcije udeležilo okoli 400 ljudi, letos jih glede na prijave pričakujejo več. Tako kot lani, bodo v akciji tudi letos posadili 10 tisoč dreves. Pogozdovanje s pomočjo prostovoljcev bo potekalo od 9. ure naprej na 5 lokacijah po Sloveniji, kjer bodo prostovoljce usmerjali strokovni sodelavci. Z direktorjem družbe Slovenski državni gozdovi se je o priljubljeni akciji pogovarjala Jernejka Drolec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po državah Evropske unije bodo od 23. do 26. maja potekale volitve v Evropski parlament. Za marsikoga - sicer se takšne fraze pojavijo prav pred vsakimi volitvami - so to najpomembnejše volitve doslej, nenazadnje bo potekalo merjenje moči med tistimi, ki si Evropsko unijo skušajo obdržati takšno, kot je, in med čedalje močnejšimi skrajneži in evroskeptiki. Pri nas bodo volitve v nedeljo, 26. maja, slovenski kos pogače v Evropskem parlamentu šteje osem poslanski sedežev, boj zanje je zelo zagret, rezultati pa za zdaj seveda negotovi. Andraž Zorko iz Valicona napoveduje naslednji razplet: »Dva poslanska sedeža SDS in enega za NSI ter srdit boj za četrtega na desni, na levi pa enega SD in enega Levici ter spet spopad za preostala dva - najmanj možnosti ob tem dajem stranki, ki so ji nekateri pripisovali kar štiri mandate, to je LMŠ.«
V ljubljanski Kinoteki so dopoldne premierno predvajali film Sanjina Švajgerja z naslovom Ne pozabi name, ki dokumentira dan človeka z demenco v domu za starejše. Film prikazuje običajen dan v enoti, ob tem pa razkriva mrežo odnosov, ki so se spletli med samimi stanovalci, med stanovalci in zaposlenimi in med svojci in zaposlenimi. Člani skupine v enoti pa pripovedujejo, kako se pogovarjati s človekom z demenco in kako ga pomiriti. Vse to zna in tudi uporablja stalna ekipa v enoti Deteljica v Domu Petra Uzarja iz Tržiča. Po premieri je sledila še okrogla miza.
Na Vodnikovi domačiji in v Kinu Šiška bo med 5. in 7. aprilom potekal že 3. festival angažiranega pisanja Itn., ki vsako pomlad mladini in vsem ostalim v mestu prinese intenzivno druženje s knjigami in ob knjigah. Tudi letos se bodo zvrstili številni pogovori, predavanja, umetniški dogodki in delavnice, povezane z literaturo.
Z dopisnico Karmen Štrancar Rajevec smo se pogovarjali o občinskem družinskem drevesu.
Z več ljubljanskih gimnazij so nam nekateri starši otrok, ki obiskujejo te ustanove, povedali, da naj bi posamezniki iz 4. letnikov v imenu potovalne agencije Mondial Travel, - domnevno naj bi to počele tudi nekatere druge agencije -, pobirali prijavnice, nekateri celo akontacijo za maturantske izlete od dijakov 2. letnikov. Starše je zmotilo tudi to, da je agencija imela sestanek z njimi šele zatem, ko so njihovi otroci že podpisali prijavnico. Da nikakor ne odobravajo angažma t.i. »šolskih agentov«, sporočajo agenciji v zapisu, ki nam ga je posredoval eden od staršev. Tudi sicer ravnatelji govorijo o – kot so se nekateri izrazili – vse bolj agresivnem pristopu potovalnih agencij, ki skušajo pridobiti mlade potnike.
Vlada po nujnem postopku znižuje obdavčitev regresa. Hkrati upa, da bo državni zbor spremembe potrdil čim prej, da bi lahko zaposleni zaradi predlaganih razbremenitev že letos prejeli višje izplačilo regresa, in sicer od 150 do 250 evrov, če bo regres izplačan le v višini predpisane spodnje meje, ki je enaka minimalni plači.
Tokratne poletne svetovne igre specialne olimpijade, kjer tekmujejo udeleženci z motnjami v duševnem razvoju, so potekale v Abu Dabiju in Dubaju. Sodelovalo je več kot 7 tisoč športnikov iz 200-tih držav, z njimi je bilo kar 3 tisoč spremljevalcev. Med udeleženci so bili tudi slovenskih tekmovalci, ki so skupaj osvojili 24 medalj, tudi 3 zlate. Gorenjca, Uroš Bernik in Simona Gaser, člana škofjeloškega Sožitja, sta se razveselila medalj v kolesarjenju. Prispevek Aljane Jocif.
Pogovor z dramsko igralko in predsednico Združenja dramskih umetnikov Slovenije Sašo Pavček.
Evropski poslanke in poslanci bodo odločali o najnovejšem predlogu direktive o avtorskih pravicah na digitalnem notranjem trgu. O direktivi se je Marko Rozman pogovarjal z dr. Majo Bogataj Jančič, vodjo inštituta za intelektualno lastnino.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Da je mladim mar za okolje in prihodnost našega planeta ter da zahtevajo ukrepe, ki bi ustavili ali ublažili posledice podnebnega segrevanja, smo lahko videli na nedavnem podnebnem štrajku, ki je prejšnji teden potekal po različnih delih sveta, tudi v Sloveniji. Če bodo vlade ugodile njihovim zahtevam, je žal stvar časa, se pa že zdaj dogajajo spremembe v mikrookolju, tudi šolskih prostorih. Tina Lamovšek je obiskala Gimnazijo Vič v Ljubljani, kjer je z dijaki med drugim razpravljala o njihovih pogledih na okolje, ukrepih, ki se jih loteva vodstvo šole, in ali so tudi kot turisti okoljsko ozaveščeni.
Neveljaven email naslov
