Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Oživljanje starega mestnega jedra v Slovenj Gradcu

01.03.2019

Kaj v mesto pritegne ljudi? Gotovo je to prostor, namenjen njim, ne pločevini, kot se vedno znova izkaže v mestih, kjer si upajo. In dobre vsebine, možnosti druženja. Kadar sta pola harmonična, je zadovoljstvo neizbežno. Kako živahno je slovenjgraško mestno jedro, je preverila Karin Potočnik.

Zaradi postavitve velikih trgovskih centrov na obrobju mest so marsikatera manjša mestna jedra zamrla

Kaj v mesto pritegne ljudi? Gotovo je to prostor, namenjen njim, ne pločevini, kot se vedno znova izkaže v mestih, kjer si upajo. In dobre vsebine, možnosti druženja. Ponudba naredi povpraševanje. Kadar sta pola harmonična, je zadovoljstvo neizogibno.

V jeseni 2015 je Anja Šuler s projektom »Kje je prostor« s konceptom začasne rabe praznih lokalov spodbudil domišljijo posameznikov, ki so v mesto prinesli vsak svoje dejavnosti. Pozitivni učinki so vidni še danes. V treh letih in pol je Čarnica že tretjič ugotovila, da prostori postajajo pretesni, ljudi iz vse Slovenije, ki obiskujejo predavanja in delavnice, je namreč vse več. Bojana Vranjek jih je doslej naštela več kot 8500. Udeležili so se več kot 780 dogodkov.

Prav tako se je pred dobrimi tremi leti rodila zadruga ustvarjalcev “pop up”, ki se je zdaj preimenovala v konceptualno trgovino D.tajl. Združuje enajst kreativnih ljudi, med njimi je oblikovalka tekstilij Andreja Kragelnik:

Naše društvo poudarja povezovanje in predstavitev naših ustvarjalcev širšemu občinstvu. S tem razlogom razstavljamo na lokaciji na glavnem trgu in imamo večjo možnost ponuditi naše izdelke ljudem. Organiziramo tudi različne dogodke, projekte, fotografiranja, razstave, imamo tudi gostujoče umetnike. Se dogaja, vedno imamo nove ideje. 

Slovenj Gradec se je na svetovne zemljevide vpisal tudi kot filmsko festivalsko mesto, razloži režiser Tomo Novosel:

Shots je mednarodni festival kratkih neodvisnih filmov, ki bo to leto v Slovenj Gradcu potekal že četrtič. V poletnih mesecu prikažemo nekje 20 filmov, približno iz 120 različnih držav imamo prijave. Od leta 2016 naprej smo uvrščeni na lestvico najboljših sto filmskih festivalov, kar si štejemo v izjemno čast.

Meškova bukvarna je zelo dejavna, knjige ponujajo tako na stojnicah Shotsa kot v Andeškem hramu, kjer se police upogibajo pod težo zapisanih zgodb. Kljub vsem naštetim primerom dobrih praks je v mestu še veliko prostora za vse, ki imajo ideje za oživitev starega mestnega jedra.


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Oživljanje starega mestnega jedra v Slovenj Gradcu

01.03.2019

Kaj v mesto pritegne ljudi? Gotovo je to prostor, namenjen njim, ne pločevini, kot se vedno znova izkaže v mestih, kjer si upajo. In dobre vsebine, možnosti druženja. Kadar sta pola harmonična, je zadovoljstvo neizbežno. Kako živahno je slovenjgraško mestno jedro, je preverila Karin Potočnik.

Zaradi postavitve velikih trgovskih centrov na obrobju mest so marsikatera manjša mestna jedra zamrla

Kaj v mesto pritegne ljudi? Gotovo je to prostor, namenjen njim, ne pločevini, kot se vedno znova izkaže v mestih, kjer si upajo. In dobre vsebine, možnosti druženja. Ponudba naredi povpraševanje. Kadar sta pola harmonična, je zadovoljstvo neizogibno.

V jeseni 2015 je Anja Šuler s projektom »Kje je prostor« s konceptom začasne rabe praznih lokalov spodbudil domišljijo posameznikov, ki so v mesto prinesli vsak svoje dejavnosti. Pozitivni učinki so vidni še danes. V treh letih in pol je Čarnica že tretjič ugotovila, da prostori postajajo pretesni, ljudi iz vse Slovenije, ki obiskujejo predavanja in delavnice, je namreč vse več. Bojana Vranjek jih je doslej naštela več kot 8500. Udeležili so se več kot 780 dogodkov.

Prav tako se je pred dobrimi tremi leti rodila zadruga ustvarjalcev “pop up”, ki se je zdaj preimenovala v konceptualno trgovino D.tajl. Združuje enajst kreativnih ljudi, med njimi je oblikovalka tekstilij Andreja Kragelnik:

Naše društvo poudarja povezovanje in predstavitev naših ustvarjalcev širšemu občinstvu. S tem razlogom razstavljamo na lokaciji na glavnem trgu in imamo večjo možnost ponuditi naše izdelke ljudem. Organiziramo tudi različne dogodke, projekte, fotografiranja, razstave, imamo tudi gostujoče umetnike. Se dogaja, vedno imamo nove ideje. 

Slovenj Gradec se je na svetovne zemljevide vpisal tudi kot filmsko festivalsko mesto, razloži režiser Tomo Novosel:

Shots je mednarodni festival kratkih neodvisnih filmov, ki bo to leto v Slovenj Gradcu potekal že četrtič. V poletnih mesecu prikažemo nekje 20 filmov, približno iz 120 različnih držav imamo prijave. Od leta 2016 naprej smo uvrščeni na lestvico najboljših sto filmskih festivalov, kar si štejemo v izjemno čast.

Meškova bukvarna je zelo dejavna, knjige ponujajo tako na stojnicah Shotsa kot v Andeškem hramu, kjer se police upogibajo pod težo zapisanih zgodb. Kljub vsem naštetim primerom dobrih praks je v mestu še veliko prostora za vse, ki imajo ideje za oživitev starega mestnega jedra.


09.07.2018

Športni turizem

Še slab teden bodo oči športne javnosti uprte v trenutno najbolj gledan športni dogodek – svetovno nogometno prvenstvo v Rusiji. Takšne prireditve pa so koristne tudi s turističnega vidika, saj privabijo na destinacijo še več ljudi kot po navadi, pripomore pa tudi k večji prepoznavnosti države gostiteljice. Bi se v vlogi športne destinacije dobro znašla tudi Slovenija? Pravzaprav se je že, saj se lahko pohvalimo z izvedbo nekaterih preteklih kot tudi prihodnjih dogodkov. Kako smo pripravljeni na športne goste?


09.07.2018

Predhodno pisno soglasje staršem za vpogled v ocene dijakov?

V novem šolskem letu bosta evropska uredbe o varstvu podatkov in družinski zakonik posegla v pravni odnos med polnoletnim dijakom, njegovimi starši in šolo.Srednja šola bo starša polnoletnega dijaka lahko obveščala o ocenah, o vzgojnih ukrepih, o njegovi odsotnosti od pouka le – če bo polnoleten dijak vnaprej osebno privolil šoli, da omenjene informacije pošilja njegovim staršem. Prispevek Nataše Lang.


09.07.2018

Edvard Žitnik iz New Yorka

Pogovor z dopisnikom RTV SLO Edvardom Žitnikom iz New Yorka.


06.07.2018

Vojaški tabor za dijake in študente

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


05.07.2018

Florjan Lipuš prejemnik Velike avstrijske državne nagrade

Pisatelj Florjan Lipuš je prejemnik letošnje Velike avstrijske državne nagrade, gre za najvišje avstrijsko odlikovanje na področju kulture. S tem je prvič to nagrado dobil avtor, ki piše v slovenščini, v svojem maternem jeziku. Še pred dvema letoma sta dva člana odbora za nagrado menila, da Lipuš avstrijske nagrade za litaraturo ne more dobiti, ker piše v slovenščini. Lipuš je znan po delih, v katerih obravnava boj koroških Slovencev za priznanje in materinščino, med njimi so znana dela Zmote dijaka Tjaža, Boštjanov let, Odstranitev moje vasi in Gramoz, za katerega je bil letos tudi nominiran za nagrado kresnik.


05.07.2018

Varuhinja si želi Status A institucije po Pariških načelih Združenih narodov

Predsednik republike Borut Pahor bo predvidoma še ta konec meseca objavil poziv za zbiranje predlogov kandidatov za varuha človekovih pravic. Zdajšnji varuhinji Vlasti Nussdorfer namreč mandat poteče konec februarja prihodnje leto, in predsednik je dolžan pol leta pred iztekom mandata začeti s postopkom izbire novega varuha. Varuhinja Nussdorferjeva se še ni odločila, ali se bo potegovala za drugi mandat. Odločena pa je, da pred potekom mandata, varuh vloži prošnjo za pridobitev statusa A institucije v skladu s Pariškimi načeli Združenih narodov. Danes ima status B institucije po omenjenih načelih. Kaj sploh pomeni imeti status A institucije po Pariških načelih Združenih narodov in česa v preteklih 20 letih varuh ni imel?


05.07.2018

Ni volje za sprejetje etičnega kodeksa

Aktualna azerbajdžanska afera, v katero je vpleten poslanec SNS-a Zmago Jelinčič Plemeniti, je dober kazalec, kje je šibka točka slovenske politike – v korupciji pri poslancih. Na to opozarjajo v organizaciji Transparency International Slovenija, da je pred Slovenijo še veliko dela na področju preprečevanje korupcije pri poslancih, pa ugotavlja tudi Greco.


04.07.2018

Mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana

Košarka, druženje in sprostitev - tako bi lahko opisali že tretji mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana, ki te dni poteka v Ljubljani. Njegova posebnost je, da se ga udeležujejo otroci in mladostniki, ki so gluhi, naglušni ali imajo polžev vsadek ter otroci in mladostniki, ki slišijo.


04.07.2018

Sanacija hrvaškega koncerna Agrokor – igra brez zmagovalca

Marko Jaklič pričakuje novo prodajo Mercatorja.


03.07.2018

Divja odlagališča

V sklopu projekta Očistimo Slovenijo 2018 je danes potekal strokovni posvet o problematiki divjih odlagališč in smetenj. Več o tem koliko divjih odlagališč imamo v Sloveniji in kako preprečiti nastajanje novih, v prispevku Martina Černe.


03.07.2018

Pravice in obveznosti glede izrabe letnega dopusta

S sklenitvijo delovnega razmerja delavec pridobi pravico do letnega dopusta ne glede na to, ali je pogodba sklenjena za določen ali nedoločen čas. Minimalno trajanje dopusta pri nas je štiri tedne. Delavec je dolžan izkoristiti 14 dni dopusta v kosu. Osnove pravice določa zakon, mnoge izjeme kolektivne pogodbe. Če ima delavec petdnevni delovni teden, potem ima pravico do minimalnega dopusta, ki traja 20 dni. Delavec, ki ima razporejeno delo na štiri delovne dni na teden ima minimalno 16 dni dopusta. Delavcu, ki ima šestdnevni delovni teden pa pripada 24 dni minimalnega letnega dopusta. Pogovor z generalno direktorico Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Katjo Rihar Bajuk je posnela Urška Valjavec.


03.07.2018

Kviz - plastične vrečke

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


02.07.2018

54. seminar slovenskega jezika, literature in kulture

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se začenja že 54. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Klopi na fakulteti bo tokrat dva tedna zasedalo 111 udeležencev iz 23 držav. Večinoma gre za tuje študente slovenskega jezika, prevajalce in zamejske Slovence.


02.07.2018

Tri pokojnine za ruske nogometne sanje

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


02.07.2018

Vlasta Jeseničnik iz Moskve

Dopisnica Vlasta Jeseničnik o nogometni vročici v Rusiji.


01.07.2018

Asteroidi - Nedeljsko jutro na Prvem

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


30.06.2018

Vzdušje v Rusiji pred prvo tekmo osmine finala

V Rusiji je vse pripravljano za osmino finala mundiala. O navijačih, varnostnih ukrepih, pričakovanjih in zgodbah ob igrišču iz Moskve poroča Aljaž Golčer.


29.06.2018

Leto dni po arbitražnem sporazumu

Dopisnik Jože Žura o življenju ob slovensko-hrvaški meji leto dni po arbitražnem sporazumu.


28.06.2018

Cambridge folk festival

Tudi letos bo prvi vikend v avgustu v Cambridgeu v Veliki Britaniji potekal veliki festival folka. Med glavnimi nastopajočimi bosta John Prine in Patti Smith. Poslušajte, kaj sta v rubriki Dobra glasba, dober dan o festivalu povedala Teja Klobčar in Jane Weber.


28.06.2018

Na dvoriščih komunalnih podjetij se kopiči odpadna embalaža

Odpadna embalaža se vnovič kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij in zbirnih centrov, saj so država in družbe za prevzemanje odpadne embalaže še zmeraj v sporu glede tega, koliko embalaže so slednje dolžne prevzemati. V komunalnih podjetjih opozarjajo, da utegne ob neukrepanju države do konca leta pri njih ostati do 40 tisoč ton embalaže.


Stran 187 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov