Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Njen mož je zdaj že 6 let ozdravljen alkoholik

06.03.2019

Na današnjo pepelnično sredo se začenja tudi akcija »40 dni brez alkohola« z letošnjim podnaslovom »Za odgovoren odnos do alkohola«. Alkohol predstavlja enega največjih zdravstvenih in socialnih problemov sodobne družbe. A ne zgolj na ravni družbe, problematiko zasvojenosti še kako občutijo prav posamezniki. Namreč, tvegano in škodljivo pitje, še posebej pa že omenjena zasvojenost, je v resnici bolezen družine in vpliva na vse družinske člane. To še kako dobro ve sogovornica Tine Lamovšek, ki pa je želela ostati anonimna. Njen mož je zdaj že 6 let ozdravljen alkoholik.

Izkušnja gospe o moževem pogumu, da končno preneha s pitjem alkohola

Mož naše sogovornice je imel 15 let težave z zasvojenostjo z alkoholom, najhuje je bilo zadnjih pet. K ozdravitvi pred šestimi leti mu je pomagalo šele bolnišnično zdravljenje.

Alkohol je v njihovo družino prišel neopazno. Če na začetku tega otroci niso opazili, saj je bil njun odnos normalen in ljubeč, se je to pozneje, ko je bilo najtežje obdobje, spremenilo. Odnosi v družini so se ohladili, komunikacija je bila slabša in težja, več je bilo izmikanja in sumničenja.

Mož je dejal, da se zdaj (po uspešnem zdravljenju) pri nas začenja novo življenje, življenje brez alkohola.

Pri procesu zdravljenja je sodelovala celotna družina. »Meni in otrokom so se odprle oči, da je alkoholizem bolezen možganov in da se tega ne da pozdraviti samo s tabletko.«

Potrebnega je veliko zaupanja, še več odpuščanja.

Pa jo zmoti oznaka »žena ozdravljenega alkoholika«? »Niti ne. Izkazati pogum, da spreminjaš sebe in posledično okolico, si zasluži samo priznanje. Sem ponosna na moža, otroci pa na svojega očeta.”


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Njen mož je zdaj že 6 let ozdravljen alkoholik

06.03.2019

Na današnjo pepelnično sredo se začenja tudi akcija »40 dni brez alkohola« z letošnjim podnaslovom »Za odgovoren odnos do alkohola«. Alkohol predstavlja enega največjih zdravstvenih in socialnih problemov sodobne družbe. A ne zgolj na ravni družbe, problematiko zasvojenosti še kako občutijo prav posamezniki. Namreč, tvegano in škodljivo pitje, še posebej pa že omenjena zasvojenost, je v resnici bolezen družine in vpliva na vse družinske člane. To še kako dobro ve sogovornica Tine Lamovšek, ki pa je želela ostati anonimna. Njen mož je zdaj že 6 let ozdravljen alkoholik.

Izkušnja gospe o moževem pogumu, da končno preneha s pitjem alkohola

Mož naše sogovornice je imel 15 let težave z zasvojenostjo z alkoholom, najhuje je bilo zadnjih pet. K ozdravitvi pred šestimi leti mu je pomagalo šele bolnišnično zdravljenje.

Alkohol je v njihovo družino prišel neopazno. Če na začetku tega otroci niso opazili, saj je bil njun odnos normalen in ljubeč, se je to pozneje, ko je bilo najtežje obdobje, spremenilo. Odnosi v družini so se ohladili, komunikacija je bila slabša in težja, več je bilo izmikanja in sumničenja.

Mož je dejal, da se zdaj (po uspešnem zdravljenju) pri nas začenja novo življenje, življenje brez alkohola.

Pri procesu zdravljenja je sodelovala celotna družina. »Meni in otrokom so se odprle oči, da je alkoholizem bolezen možganov in da se tega ne da pozdraviti samo s tabletko.«

Potrebnega je veliko zaupanja, še več odpuščanja.

Pa jo zmoti oznaka »žena ozdravljenega alkoholika«? »Niti ne. Izkazati pogum, da spreminjaš sebe in posledično okolico, si zasluži samo priznanje. Sem ponosna na moža, otroci pa na svojega očeta.”


19.05.2016

Varno na kolesu

Danes se je s sklepno prireditvijo že četrto leto zapored končala vseslovenska kolesarska pobuda družbe Butan plin in partnerjev Varno na kolesu. Osrednja aktivnost pobude je razpis za osnovne šole, ki je letos povezal 87 osnovnih šol in več kot 2500 otrok, osnovnošolk in osnovnošolcev, ki so v tekočem šolskem letu opravili kolesarski izpit in se tako v novi vlogi vključili v promet. Več pa Tadeja Bizilj.


19.05.2016

Urška Valjavec iz DZ

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


18.05.2016

Odzivi EK

Ustavitev postopka preseženega primanjkljaja je bila pričakovana, saj je bil lanski deficit pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Zniževanje strukturnega primanjkljaja v prihodnji dveh letih po 0,6 odstotka, bdp-ja ne bo enostavno, zato komisija priporoča sprejem zdravstvene reforme in dolgotrajne oskrbe , ter pričakuje potrditev pokojninske reforme že do konca prihodnjega leta , so priv odzivi na evropska priporočila. Zbrala jih je Zdenka Bakalar.


18.05.2016

Gabrijela Štumberger

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


17.05.2016

Prostovoljci

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


17.05.2016

Tomaž Celestina iz državnega zbora

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


17.05.2016

Krajinski arhitekti

Na Ljubljanskem gradu poteka mednarodna konferenca o izzivih načrtovanja mestne krajine, ki ga prireja Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in oddelek za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete. Udeležuje se ga prek 170 domačih in tujih strokovnjakov. Za Ljubljano, Zeleno prestolnico Evrope pa je to priložnost, da pokaže svoj pristop in svoje rešitve na tem področju. Prispevek Marjana Vešligaja.


17.05.2016

Odkritja slovenskih znanstvenikov korak naprej za superračunalnike

Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Da gre za pomembno odkritje priča tudi dejstvo, da je ameriška vlada nedavno razpisala prioritetni raziskovalni program, ki temelji prav na tem odkritju, saj je odkritje navedeno kot prva referenca, na kateri naj bi temeljile prijave na projekte. Vendar pa se na razpis ne morejo prijaviti naši raziskovalci, saj gre za razpis strateške narave, zato tujci nimajo dostopa. Na Jamovi v Ljubljani smo se o tem pogovarjali z vodjem raziskave prof. dr. Draganom Mihailovićem.


16.05.2016

Tomaž Celestina iz DZ

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


16.05.2016

Dragan Mihailović - novo odkritje raziskovalcev Inštituta Jožef Stefan

Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Urška Henigman se je o odkritju pogovarjala z vodjem raziskovalne skupine Draganom Mihailovićem.


16.05.2016

Ustavna presoja

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


16.05.2016

Srečanje raziskovalcev

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


16.05.2016

Srečanje mladih raziskovalcev

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.05.2016

Begunci Postojna

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.05.2016

Izginuli otroci

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.05.2016

Izginuli otroci

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.05.2016

Natečaj Obraz Evrope

Ob 9. maju, dnevu Evrope je Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji pripravila natečaj, na katerem so slovenski osnovnošolci z literarnimi, likovnimi in foto-video izdelki prikazali, kakšen je obraz, ki jim ga kaže Evropa. Šesto- do devetošolci so se tako poglobili v preteklost Evrope, nastanek Evropske unije, razmišljali so o tem, kaj jim EU pomeni ter kakšna je po njihovo prihodnost te meddržavne skupnosti. Natečaja se je udeležilo 28 različnih šol, med vsemi prispelimi izdelki sta žirija in obiskovalci Facebook strani informacijske pisarne izbrali najboljše, ki so priznanja prejeli danes. Kakšen obraz Evropa kaže osnovnošolcem, je preverila Andreja Gradišar.


13.05.2016

Izjava finančnega ministra Mramorja po konferenci EBRD

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.05.2016

EBRD

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.05.2016

Velike skrivnosti malih deževnikov

Slovenski znanstveniki so prišli do novega pomembnega odkritja, ki ga je včeraj objavila prestižna znanstvena revija Nature Communication. Raziskovalci Kemijskega instituta so namreč ugotovili, kako naravni toksin, ki ga proizvaja deževnik, naredi poro na površini celice, pred katero se brani. Odkritje ima velik pomen tako za nadaljnjo raziskovanje možnih novih pristopov za boj proti bakterijskim okužbam, ki zaradi vse večje odpornosti bakterij na antibiotike, kot tudi za razvoj novih nanosenzorjev. V mednarodni raziskavi, ki so jo vodili in koordinirali ljubljanski strokovnjaki, so sodelovali še znanstveniki z oxfordske univerze, japonskega instituta Riken in britanskega podjetja Oxford Nanopore Technologies. Več o samem odkritju in njegovem pomenu lahko poslušate v pogovoru z vodjo raziskave in direktorjem Kemijskega instituta, prof. dr. Gregorjem Anderluhom. Foto: Kemijski institut


Stran 213 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov