Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst je v Sloveniji kar 772 rastlin. V pričakovanju razcveta velikonočnice na območju Boča in Boletine blizu Ponikve so varuhi narave že zaskrbljeni pred plenjenji navideznih ljubiteljev zavarovanega cvetja. Posamezniki s trganjem ali celo puljenjem zavarovanih rastlin povzročajo nepopravljivo škodo, zato so na Planinski zvezi Slovenije, kjer deluje 300 varuhov narave in 700 gorskih stražarjev, spet opozorili na ohranjanje narave in zavarovanih rastlin. Poroča Aljana Jocif.
Na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst je v Sloveniji kar 772 rastlin
V pričakovanju razcveta velikonočnice na območju Boča in Boletine blizu Ponikve so varuhi narave zaskrbljeni pred plenjenji navideznih ljubiteljev zavarovanega cvetja. Posamezniki s trganjem ali celo puljenjem zavarovanih rastlin povzročajo nepopravljivo škodo, zato so na Planinski zvezi Slovenije, kjer deluje 300 varuhov narave in 700 gorskih stražarjev, spet opozorili na ohranjanje narave in zavarovanih rastlin. Prvi korak je obveščanje in usposabljanje.
Na Planinski zvezi opozarjajo, da prizadevanja za varstvo narave segajo v čas ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Sto dvajset let pozneje pa sta simbolni cvetici: velikonočnica na Boču in v Boletini ter Clusijev svišč, encijan na Lovrencu, pred izginotjem. Na Boču, kjer je zdaj okoli 300 cvetov, se velikonočnica pojavlja na treh rastiščih, število cvetov pa se manjša. Že pred tremi desetletji so ogradili območja, postavili so oglasne in opozorilne table, rastišča varujejo varuhi.
“Na zmanjšano število cvetočih rastlin vpliva več dejavnikov, klimatske spremembe, neustrezen PH tal, zaraščanje z resjem in mahom. Lani si je velikonočnice v štirinajstih dneh ogledalo skoraj 3 tisoč obiskovalcev. Današnji problem na rastišču so ljudje, obiskovalci, ne planinci. Zaradi pametnih telefonov z zmogljivimi fotoaparati vstopajo na rastišče, pohodijo rastline, odlomijo majhne popke cvetov. Drug problem pa so živali, psi, ki brez nadzora prosto vstopajo in celo jedo cvetove velikonočnice.” – Ivan Borovnik, načelnik odseka za varstvo gorske narave Planinskega društva Poljčane
Narava je letos pohitela – velikonočnica v Boletini blizu Ponikve, ki je eno od štirih znanih rastišč velikonočnice v Sloveniji, se razcveta. Rastišče, ki ga je pred leti odkupila občina, je veliko 1, 7 hektarja, zanj skrbi turistično olepševalno društvo Ponikva. Na tem območju je med 800 in tisoč 700 primerkov velikonočnice.
Tudi na območju Lovrenca pri Lisci, ki je nižje ležeče območje Clusijevega svišča, bolj znanega kot encijan, se pripravljajo na varovanje območij te zavarovane rastline. Aktivnosti poleg gorskih stražarjev in varuhov gorske narave izvajajo še zaposleni v javnem zavodu Kozjanski park. Varuh gorske narave planinskega društva Lisca Sevnica Dušan Klenovšek opaža, da kljub priporočilom obiskovalci pogosto ravnajo po svoje, nekateri celo plenijo. Za ohranitev encijana na območju Lovrenca so zaslužni predvsem planinci.
“Zakonodaja, informativne table, osveščanje obiskovalcev in čuvaji, žal, ne preprečijo plenjenja v celoti. Obiskovalci pridejo na Lovrenc in si mislijo, samo eno slikco , samo en cvet. Ob tem pa jih vsaj pet, šest še pohodiš, cvet ne bo semenil, mogoče drugo leto ne bo cvetel, če si ga pa izkopal, so dolgotrajne posledice. Ogrožene rastline so tik pred tem, da izginejo, vsaka motnja je lahko za ogroženo rastlino usodna.”
Policija v zvezi z zavarovanimi vrstami rastlin obravnava dve kaznivi dejanji, zagrožena je zaporna kazen.
“Policija poziva posameznike in društva, da ob prijavah posredujejo konkretne podatke, da bo policije lahko ukrepala.” – Uršula Bodlaj, višja kriminalistična inšpektorica na Upravi kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi.
Policisti so leta 2017 na območju Lovrenca obravnavali tudi izkopavanje zavarovanega encijana na šestdesetih mestih.
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst je v Sloveniji kar 772 rastlin. V pričakovanju razcveta velikonočnice na območju Boča in Boletine blizu Ponikve so varuhi narave že zaskrbljeni pred plenjenji navideznih ljubiteljev zavarovanega cvetja. Posamezniki s trganjem ali celo puljenjem zavarovanih rastlin povzročajo nepopravljivo škodo, zato so na Planinski zvezi Slovenije, kjer deluje 300 varuhov narave in 700 gorskih stražarjev, spet opozorili na ohranjanje narave in zavarovanih rastlin. Poroča Aljana Jocif.
Na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst je v Sloveniji kar 772 rastlin
V pričakovanju razcveta velikonočnice na območju Boča in Boletine blizu Ponikve so varuhi narave zaskrbljeni pred plenjenji navideznih ljubiteljev zavarovanega cvetja. Posamezniki s trganjem ali celo puljenjem zavarovanih rastlin povzročajo nepopravljivo škodo, zato so na Planinski zvezi Slovenije, kjer deluje 300 varuhov narave in 700 gorskih stražarjev, spet opozorili na ohranjanje narave in zavarovanih rastlin. Prvi korak je obveščanje in usposabljanje.
Na Planinski zvezi opozarjajo, da prizadevanja za varstvo narave segajo v čas ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Sto dvajset let pozneje pa sta simbolni cvetici: velikonočnica na Boču in v Boletini ter Clusijev svišč, encijan na Lovrencu, pred izginotjem. Na Boču, kjer je zdaj okoli 300 cvetov, se velikonočnica pojavlja na treh rastiščih, število cvetov pa se manjša. Že pred tremi desetletji so ogradili območja, postavili so oglasne in opozorilne table, rastišča varujejo varuhi.
“Na zmanjšano število cvetočih rastlin vpliva več dejavnikov, klimatske spremembe, neustrezen PH tal, zaraščanje z resjem in mahom. Lani si je velikonočnice v štirinajstih dneh ogledalo skoraj 3 tisoč obiskovalcev. Današnji problem na rastišču so ljudje, obiskovalci, ne planinci. Zaradi pametnih telefonov z zmogljivimi fotoaparati vstopajo na rastišče, pohodijo rastline, odlomijo majhne popke cvetov. Drug problem pa so živali, psi, ki brez nadzora prosto vstopajo in celo jedo cvetove velikonočnice.” – Ivan Borovnik, načelnik odseka za varstvo gorske narave Planinskega društva Poljčane
Narava je letos pohitela – velikonočnica v Boletini blizu Ponikve, ki je eno od štirih znanih rastišč velikonočnice v Sloveniji, se razcveta. Rastišče, ki ga je pred leti odkupila občina, je veliko 1, 7 hektarja, zanj skrbi turistično olepševalno društvo Ponikva. Na tem območju je med 800 in tisoč 700 primerkov velikonočnice.
Tudi na območju Lovrenca pri Lisci, ki je nižje ležeče območje Clusijevega svišča, bolj znanega kot encijan, se pripravljajo na varovanje območij te zavarovane rastline. Aktivnosti poleg gorskih stražarjev in varuhov gorske narave izvajajo še zaposleni v javnem zavodu Kozjanski park. Varuh gorske narave planinskega društva Lisca Sevnica Dušan Klenovšek opaža, da kljub priporočilom obiskovalci pogosto ravnajo po svoje, nekateri celo plenijo. Za ohranitev encijana na območju Lovrenca so zaslužni predvsem planinci.
“Zakonodaja, informativne table, osveščanje obiskovalcev in čuvaji, žal, ne preprečijo plenjenja v celoti. Obiskovalci pridejo na Lovrenc in si mislijo, samo eno slikco , samo en cvet. Ob tem pa jih vsaj pet, šest še pohodiš, cvet ne bo semenil, mogoče drugo leto ne bo cvetel, če si ga pa izkopal, so dolgotrajne posledice. Ogrožene rastline so tik pred tem, da izginejo, vsaka motnja je lahko za ogroženo rastlino usodna.”
Policija v zvezi z zavarovanimi vrstami rastlin obravnava dve kaznivi dejanji, zagrožena je zaporna kazen.
“Policija poziva posameznike in društva, da ob prijavah posredujejo konkretne podatke, da bo policije lahko ukrepala.” – Uršula Bodlaj, višja kriminalistična inšpektorica na Upravi kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi.
Policisti so leta 2017 na območju Lovrenca obravnavali tudi izkopavanje zavarovanega encijana na šestdesetih mestih.
Izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna je nova predsednica Mednarodne speleološke zveze - druga predsednica v zgodovini zveze. Njena izvolitev na tako prestižno funkcijo je tudi veliko priznanje za delo slovenskih krasoslovcev, speleologov in jamarjev in potrjuje osrednje mesto, ki ga Slovenija zaseda na tem strokovnem področju. O raziskovanju jam in Krasa, z veliko in malo začetnico, o dogajanjih pred več milijoni let, ki so ostala zapisana v kapnikih, napovedovanju posledic klimatskih sprememb pa tudi o raziskovanju Lune in Marsa, se je s krasoslovko, jamarko, tudi članico Evropske vesoljske agencije dr. Nadjo Zupan Hajna pogovarjala Mateja Železnikar.
Si predstavljate, da kar naenkrat neha delovati internet? Da torej niste več povezani s spletom? Pa ne samo vi, ampak ves svet? Ne le, da odpade brskanje po spletnih straneh in družbenih omrežjih, tudi marsikaj drugega se ustavi … Pred kratkim je pri Založbi Primus izšla knjiga NePovezani, ki govori prav o tem. Roman pripoveduje, kako bi se v takem primeru odzvala družba oz. posamezniki, napisal pa ga je nekdanji novinar, zdaj pa svetovalec za odnose z javnostjo Samo Trtnik.
Med 4. in 7. avgustom 2022 na Gradu Snežnik poteka deseti festival Plavajoči Grad - Floating Castle. Letošnja tema festivala je Grad skozi čas in v štirih dneh in treh nočeh se bo na 17. odrih predstavilo 170 glasbenih in gledaliških skupin iz celega sveta. Festival pa bo ob glasbi in predstavah ponudil tudi vizualne in performativne instalacije. Glavni organizator festivala je Društvo Ljubiteljev Gradu Snežnik, za program skrbi peščica umetnikov in navdušencev iz društev Matita in Plavajoči grad ter MCLU Koper, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo in Mestne občine Koper. Glasbena urednica Alja Kramar je v studio povabila idejnega vodjo festivala, Matijo Solceta.
Zaradi poglabljanja energetske krize se je nemški finančni minister Christian Lindner zavzel za popolno odpoved proizvodnje elektrike ob pomoči plina, kot rešitev pa navedel podaljšanje delovanja preostalih jedrskih elektrarn v državi. Pojavljajo se namreč bojazni, da bo Rusija popolnoma ustavila dobavo plina v Evropo. Poziv se kreše z načrtom energetske politike, ki ga je pred enajstimi leti zasnovala vlada kanclerke Angele Merkel, ta pa je bil v zadnjem času deležen kritik.
Danes je iz ukrajinskega črnomorskega pristanišča Odesa izplula prva ladja z žitom odkar divja vojna med Rusijo in Ukrajino. Kaj to pomeni, ko govorimo o vojni, ki traja že 159. dan in kaj, ko govorimo o svetovni lakoti? O tem smo se pogovarjali s kolegom Miho Lamprehtom, zunanjepolitičnim komentatorjem Radia Slovenija.
Vodostaji nekaterih slovenskih rek so rekordno nizki, na Tolminskem so morali zaradi pomanjkanja kisika v Nadiži izloviti del postrvi in jih prenesti v bolj vodnato Sočo, saj je bilo njihovo preživetje že ogroženo. Več o problematiki nizkega vodostaja rek in toplotne obremenitve v sušnem obdobju, o potrebnih ukrepih in o napakah v gospodarjenju z vodnimi viri v preteklih desetletjih, ki se nam danes maščujejo, smo se pogovarjali z dr. Miroslavom Žaberlom, predsednikom Ribiške zveze Slovenije.
"Nasedli kit se je do tega vikenda hladil na vseh možnih koncih," pravi Urša Kanjir, sokreatorka in soorganizatorka Festivala nasedlega kita, ki bo že enajstič potekal na zadnjo julijsko soboto ob Škalskem jezeru v Velenju, in dodaja: "zdaj pa že komaj čaka na dogajanje". Obljubljajo, da bo vse tako, kot so obiskovalci navajeni, le da bo še malo boljše. Ena od stvari, ki jo vsako leto nadgrajujejo, so otroške delavnice in program za otroke, zvečer pa bo na vrsti pisano koncertno dogajanje. Festival naslavlja ekološko, umetniško in glasbeno sfero. V Jutru na Prvem se je o njem z Uršo Kanjir pogovarjala Mojca Delač.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije in Razvojna banka Sveta Evrope sta v sredo podpisala posojilno pogodbo v višini 70 milijonov evrov za gradnjo novih najemnih stanovanj. Poleg tega bo republiški stanovanjski sklad iz Načrta za okrevanje in odpornost prejel 38,5 milijona evrov za nakup stanovanj. Od novega leta sicer v okviru sklada deluje Javna najemna služba, kamor lahko lastniki prijavijo prazna stanovanja, sklad pa jih neprofitno oddaja. Od začetka delovanja so pridobili zgolj 7 stanovanj. Kakšni so razlogi za to, kaj bi bilo sicer še treba urediti na področju nepremičninske problematike? Z direktorjem republiškega stanovanjskega sklada se je pogovarjala Eva Lipovšek.
Najstniki se spretno gibljejo po svetovnem spletu in najbrž ni informacije, ki je ne bi bili sposobni izbrskati. Po drugi strani je obdelava teh informacij pogosto njihova šibka točka, ker so psihološko gledano pač najstniki. Cirila Štuber se je o rezultatih ankete pogovarjala z Ajdo Petek s projekta Safe.si na Fakulteti za družbene vede.
V središču Bruslja, le dober kilometer od palače Evropskega parlamenta, že 22 let deluje Slovenski pastoralni center, katoliško duhovno središče za Slovence, ki živijo v Belgiji, na Nizozemskem in v Luxembourgu. Stavbi centra, v katerih so tudi prenočišča za slovenske študente in zaposlene v evropskih ustanovah, imata prav posebno zgodovino. Po osmih letih birokratskih zapletov sta zdaj končno dočakali začetek obnove, ki pa je vse prej kot preprosta. Zakaj, je preverjala naša bruseljska dopisnica Mojca Širok.
Ob svetovnem dnevu hepatitisa stroka znova poziva h testiranju. Tako kot vsako leto tudi letos na ljubljanski infekcijski kliniki organizirajo anonimno brezplačno testiranje na okužbo z virusom hepatitisa C in sicer jutri in v četrtek brez napotnice in naročanja. To je priložnost za informiranje in ozaveščanje javnosti o tej bolezni, ki lahko nezaznavno poteka desetletja, ko nato vodi do odpovedi jeter in raka. Z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem pa lahko to preprečimo.
Kavo je skorajda poskusil že vsak odrasel prebivalec, a vendar še vedno nekateri vedo premalo o njej, med drugim nekaj najbolj osnovnega: da ima različne odtenke okusov, ne zgolj grenkega. Za večje izobraževanje javnosti pa se trudijo tudi v Združenju Specialty kave Slovenija. S podpredsednikom Klemnom Mačkom se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Nastopil bo na Veliki nagradi Kranja
Ljubljana velja za prestolnico Evropske unije, kjer je kakovost zraka pogosto vprašljiva. Zaradi specifične kotlinske geografske lege je prevetrenost ozračja slabša, kar se kaže v višjih izmerjenih vrednosti škodljivih snovi v zraku. K temu seveda prispeva človek s svojim potrošništvom in lagodnim načinom življenja. Medtem ko na Arsu in Občini poudarjajo, da je kakovost zraka v Ljubljani večji del leta v mejah normale, v društvu Focus opozarjajo na visoka preseganja mejnih vrednosti dušikovega oksida. Kdo ima prav in zakaj, ter ključno vprašanje, ali slab ljubljanski zrak vpliva na kakovost življenja meščanov?
Lani je bil noveliran Zakon o osebni asistenci, šele zdaj pa uporabnikom postaja jasno, kakšne spremembe prinaša. Nekateri uživalci pravice in strokovnjaki problematizirajo razlikovanje med aktivnimi in pasivnimi uporabniki. Na ta račun so izvedenci Inštituta za socialno varstvo nekaterim uporabnikom, ki so dali prošnjo za povečanje števila ur osebne asistence, zmanjšali število ur ali jim pravico celo ukinili. Takšen primer je bil Ivan Vidmar. Njegova 73-letna mama Stanislava Vidmar, sicer srčna bolnica: "Sem dala prošnjo za dodatnih 10 ur osebne asistence, če jaz ostanem v bolnici, kar se pogosto zgodi. Da bi njegov osebni asistent prišel še 2 uri zjutraj, da bi ga pripravil za v VDC." Zgodilo se je nasprotno od pričakovanega, Vidmarju so 30 ur osebne asistence odvzeli. Direktorica Inštituta za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc pravi, da Inštitut samo izvršuje zakon: "Ne morem se strinjati, da je bilo ljudem karkoli odvzeto. Razen tistim, ki so želeli spremembe in se niso informirali o spremembah zakonodaje." Preteklemu sistemu ocenjevanja so nekateri očitali subjektivnost, a tudi nova ureditev ocenjevanja ima pomanjkljivosti. Tako direktorica Varstveno-delovnega centra Zasavje Špela Režun: "Za razmisliti bi bilo, da bi se mnenje poslalo strokovnjaku iz lokalnega okolja, ki uporabnika pozna." Izpostavlja, da bi bilo nujno urediti tudi status družinskega pomočnika, saj je v primerjavi z osebnim asistentom močno podcenjen
Doktor bioloških znanosti Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenija skrbi za Kustodiat za nevretenčarje in vodi Slovenski arhiv živalskih zvokov. Njegovo področje raziskovanja so tudi škržati, ki so zaradi svoje velikosti in značilnih melodij med najopaznejšimi žuželkami.
Vnovičen vzpon epidemijskih kazalcev – suša in vročina, ki sta pred novim vrhuncem – za povrh pa še morebitna vladna kriza. To so tri teme, ki zaznamujejo negotove dni sredi julija v Italiji. O njih z našim dopisnikom v Rimu Jankom Petrovcem.
V zaledju hrvaškega mesta Šibenik že od srede divja velik požar, ki je imel do včeraj zvečer katastrofalne razsežnosti. Po najnovejših podatkih je zgorelo okrog 20 hiš v naseljih Zaton in Raslina, ogenj je zajel streho gasilskega doma in cerkve, na širšem območju je prekinjena oskrba z električno energijo. Na tem območju je tudi sodelavka Prvega Ivana Stipić Lah, ki jo je poklical kolega Jure K. Čokl.
V zaledju hrvaškega mesta Šibenik že od srede divja velik požar, ki je imel do včeraj zvečer katastrofalne razsežnosti. Po zadnjih podatkih je zgorelo okrog 20 hiš v naseljih Zaton in Raslina, ogenj je zajel streho gasilskega doma in cerkve, na širšem območju je prekinjena oskrba z električno energijo. Na tem območju je tudi sodelavka Prvega Ivana Stipić Lah, ki jo je poklical kolega Jure K. Čokl.
Neveljaven email naslov
